Večja naročila sadik vrtnin za tržno pridelavo, ki prihajajo iz uvoza, imajo pridelovalci po spomladanski dobavi sadik zgodnjih vrtnin, ponovno v juniju do septembra, ko začnejo s pridelavo jesensko zimske zelenjave. Vrtičkarji, ki jih je v času epidemije širitve virusa Covid-19 zaradi želje po večji samooskrbi veliko več kot prejšnja leta, pa imajo na voljo spletno prodajo, tržnice, kmetije, zadruge in druge prodajalne s programom vrt ter s spremembo odloka tudi vrtnarije, ki prodajajo semena, sadike vrtnin in okrasnih rastlin.

Tržni pridelovalci so solatnice, mlado zelje, kolerabice in drugo zgodnje vrtnine naročali že decembra in so jih v glavnem dobili dostavljene konec februarja in marca, medtem ko si za nadaljnje poletne vrtnine v glavnem pridelajo sadike sami.

Vrtičkarji običajno začnejo kupovati semena in sadike konec marca, začetek aprila, odvisno od vremena, pa vse do konec maja. Zaradi številnih ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa se je sprva enormno povečala predvsem spletna prodaja semen in sadik, z uredbo o odprtju vrtnarij, cvetličarn in drevesnic ter vsekakor ugodnega vremena za delo na vrtu, pa so številni šli k najbližjemu ponudniku semen in sadik vrtnin ali okrasnih rastlin. O rekordnem povečanju spletne prodaje sadik smo poročali že v prejšnji številki Kmečkega glasa. Kot pravi Kim Koritnik iz Semenarne Ljubljana, je spletna prodaja semen in sadik še vedno nad vsemi pričakovanji, zato v ponudbo tedensko dodajajo nove izdelke od sadik, hrane za živali, vrtnega orodja in pripomočkov za uspešno vrtnarjenje. Kupci so tako profesionalni pridelovalci oz. kmetovalci kot vrtičkarji, ki največkrat posegajo po avtohtonih sortah, kar dokazuje, da mnogi izberejo sorte, ki so lokalne, visoke kakovosti in okusne. Semenarna Ljubljana ponuja avtohtone in preizkušene evropske sorte sadik vrtnin pridelane v Sloveniji. Zaradi skrbnega načrtovanja proizvodnje semen, ki se planira letno dni vnaprej pred sezono, pandemija ni vplivala na dobavo semen. Prav tako do sedaj še niso imeli večjih transportnih težav pri dobavi gnojil in zaščitnih sredstev, še pove Koritnik.

Zdravo seme in sadika lahko da zdrav pridelek.

ODPRTE SO LAHKO TUDI VRTNARIJE

Na pobudo Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije (ZPORS) skupaj z dobavitelji sadik okrasnih rastlin in ostalega materiala, potrebnega za nemoteno proizvodnjo, je vlada sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, s katerim so lahko odprte tudi vrtnarije, cvetličarne in drevesnice. Okrasno vrtnarstvo je namreč kmetijska panoga, ki ji ravno spomladanska prodaja predstavlja enega najpomembnejših virov dohodka (več kot 50 %). Za tisti del okrasnih vrtnarjev, ki se ukvarjajo s prodajo sezonskih rastlin, pomenijo spomladi prodane rastline, sadike okrasnih rastlin in vrtnin, celo do 80 % dohodka. Tudi letošnjo spomladansko sezono so vrtnarije načrtovale proizvodnjo in so večino vseh potrebnih naročil in dobav sadik ter ostalega repromateriala, ki je potreben za proizvodnjo, naročile že pred meseci in v kolikor vrtnarije ne bi bile izvzete iz prepovedi prodaje v času ukrepov v okviru epidemije koronavirusa, bi to pomenilo velik izpad dohodka ali še kaj hujšega za približno 300 slovenskih vrtnarij, pove predsednik združenja Gregor Osterc.

VRTNARIJA ELANDA OSKRBUJE LOKALNE KUPCE

Vrtnarija Elanda s tremi rastlinjaki z možnostjo ogrevanja, je v vasici Plosovo v občini Velike Lašče. Večina stroškov je nastale pred krizo, saj so semena, substrate in sadike naročili že v novembru in decembru, zato je Danica Rojc Debeljak po razglasitvi epidemije in ukrepih, ki so sledili, začela razmišljati ali naj vrtnarijo zapre in si s tem prihrani nekaj nadaljnjih stroškov. Za okrasne rastline še ni vedela ali jih bo lahko oziroma smela prodajati, za gojenje izključno vrtnin, ki bi v prvi fazi – sejanci, zavzeli le tretjino enega rastlinjaka pa bi bil je strošek ogrevanja zelo velik. Kljub vsemu in še zlasti, ker je letos prvič imela zelo veliko telefonskih klicev stalnih in novih strank, ki so spraševali predvsem po sadikah vrtnin, se je odločila, da bo s proizvodnjo nadaljevala in minuli teden je vrtnarija odprla svoja vrata. Že prve dni je imela veliko kupcev, ki so kupovali tako sadike vrtnin, dišavnic in zelišč ter okrasnih rastlin.

Tudi v KZ Krka imajo glavne dobavitelje sadik zelenjave in rož iz lokalnega okolja, saj zagovarjamo naš slogan “Domače. Najboljše!”. Robert Tomažin pravi, da v letošnjem letu pričakujejo določene težave z dobavo nekaterih cepljenih sort zelenjave (paradižnik, paprika…), ki v glavnem prihajajo iz tujine, ki pa ne predstavljajo pomembnega deleža v celotni strukturi prodaje sadik zelenjave. Glede semenskega materiala in ostalega repromateriala nimajo nobenih težav ne z roki dobav ne z naročenimi količinami in pričakujejo, da bi tako tudi v prihodnjih tednih, ko bo čas zasaditev zelenjavnega vrta in okrasnega cvetja.

PODJETJE CORNUS PRIDELA NA LETO 15 MILIJONOV SADIK VRTNIN

Eno večjih podjetij, ki se pri nas ukvarja s pridelavo sadik zelenjadnic je podjetje Cornus, ki je bilo v preteklosti tudi testna postaja za preizkušanje novih sort. Obseg poslovanja vsako leto povečujejo, pridelujejo pa predvsem sadike solatnic, plodovk in začimbnic. Večina programa, okrog 90 %, je namenjen vrtičkarjem, ki jih oskrbujejo preko različnih trgovin po vsej Sloveniji. Manj kot 10% proizvodnje je naročene za profesionalne pridelovalce zelenjave. Letno pridelajo okrog 15 milijonov sadik, s katerimi se posadi do 400 ha površin z zelenjavo, kar pomembno vpliva na samooskrbo z zelenjavo, pove Drago Belec, direktor podjetja in še doda, da je proizvodnja in prodaja vezana na čas od januarja pa do julija. Tudi v letošnjem letu so skladno s planom proizvodnjo pričeli v drugem tednu januarja. Ob pojavu koronavirusa so takoj sprejeli vse zaščitne ukrepe za zaščito delavcev in proizvodnih prostorov, s proizvodnjo pa nadaljevali po začrtanem planu. Ob analizi tveganja poslovanja v polnem obsegu v primerjavi z zmanjševanjem je prevladala odločitev, da s proizvodnjo nadaljujejo, saj je glede na zaostreno situacijo in relativno nizko samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji pričakovati, da se bo obseg pridelave zelenjave za samooskrbo pri vrtičkarjih povečeval, je prepričan Drago Belec.

Z UVOZOM PRIDEJO BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

V zadnjem času grožnjo slovenski pridelavi sadja in zelenjave predstavljajo nekatere nove bolezni in škodljivci, ki so bili od drugod vneseni v Evropsko unijo. Med njimi so marmorirana smrdljivka, plodova vinska mušica in virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin tudi v času izrednih razmer, kljub omejitvam gibanja, izvajajo določene preglede, jemljejo vzorce rastlin in rastlinskega materiala in opravljajo laboratorijske teste na morebitno prisotnost nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev.

PRISTOJNE SLUŽBE NADZIRAJO UVOZ SEMEN IN SADIK

Zdravo seme in drug razmnoževalni material je pogoj za zdrav pridelek in je tudi ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, kot tudi za okolje in gospodarstvo. Strokovnjaki s področja semenarstva so tudi v času epidemije s COVID-19 nenehno na terenu in kljub omejitvam zagotavljajo, da imajo pridelovalci na voljo dovolj semena in sadilnega materiala. Ne smemo si dovoliti, da bi z nepregledanim materialom v Slovenijo zanesli rastlinske škodljivce in bolezni, ki bi nam onemogočili pridelavo zdrave in kakovostne slovenske hrane. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridelovalcem svetujejo, da semen ne kupujejo na svetovnem spletu, nikakor ne iz držav, ki niso članice EU. Po možnosti naj uporabljajo certificirano seme. To velja tudi za vrtičkarje. Za lastno uporabo se nabira in shranjuje seme zdravih rastlin. Med seboj se lahko izmenja le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Vrtovi bodo bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce.

V prodajnih prostorih mora biti material, ki je kakovosten in zdravstveno ustrezen in je do tja prispel s fitosanitarnim spričevalom ali rastlinskim potnim listom od preverjenih dobaviteljev. Dobava materiala mora biti sledljiva, da se v primeru najdb rastlinskih bolezni in škodljivcev lahko hitro ukrepa.

Uvozniki rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov morajo biti registrirani pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (FITO in SEME – register). Pred uvozom se morajo pozanimati o uvoznih zahtevah za blago, ki ga želijo uvoziti in si pravočasno zagotoviti, da jim pristojne službe izdajo fitosanitarno spričevalo. Pred uvozom morajo nekatere pošiljke tudi najaviti v pregled fitosanitarnemu inšpektorju na prvi vstopni točki v EU.

Tudi v Sloveniji je nekaj registriranih pridelovalcev semena ter kmetov, ki vzgajajo sadike. Prodajalcem svetujejo, da jih vključijo v svoj prodajni program in tudi tako prispevajo k blaženju učinkov krize.