Raj na koncu sveta s prleškimi dobrotami

V Ščavniški dolini v občini Križevci pri Ljutomeru, med razloženimi naselji Berkovski Prelogi in Logarovci, med novimi sodobnimi hišami stoji tudi kakšna stara kmečka domačija. Ena takšnih je hiša Darinke Kolar, kjer se je nekoč pravokotno na stanovanjski del naslanjalo gospodarsko poslopje, danes pa je v isti arhitekturi povsem obnovljena domačija, ki služi za namen turizma na kmetiji in za bivanje družine Kolar.
Več kot 15 let zapuščeno domačijo v Logarovcih 30 sta Darinka in Drago kupila leta 1995. Obnovila sta jo za turizem na kmetiji, ki uspeva že dve desetletji. Darinka sprejema goste s srcem in ljubeznijo, pomagata pa ji že odrasla otroka Thomas in Luka ter Thomasova punca Melissa. K domačiji spada tudi pet hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujejo žita, ki jih porabijo za krmo prašičev in kokoši ali pridelavo buč za bučno olje, viške pa prodajo. Družina se trudi, da gostje dobijo najboljše domače pridelke in izdelke, od mesa do bučnega olja, sezonskega sadja in zelenjave ter domačega soka.
Kmečki turizem Darinke Kolar ne potrebuje reklame, tudi smerokazov za kmetijo v kraju ni, pač pa jo obiskovalci najdejo in zvedo zanjo od drugih, ki so že bili na tej kmetiji.
PRLEŠKA TÜNKA IN RŽENI KRUH IZ KRUŠNE PEČI
Kmečki turizem je odprt ob koncih tedna po predhodnem naročilu. Na kmetiji lahko sprejmejo do 60 gostov. Na dvorišču je otroško igrišče, klopi so pod drevesi, ki dajejo prijetno senco v poletnih mesecih, imajo tudi leseno vrtno hiško za prijetno kramljanje in druženje. Okrog in okrog domačije so urejene čudovite cvetlične in druge gredice ter grmički, ki dajejo občutek raja na koncu sveta.
Za kulinarično doživetje na kmetiji poskrbi Darinka, ki je po poklicu kuharica. Ker prihaja iz velike kmetije Kolar v Logarovcih, ki jo je prevzel njen brat Marjan, pa je vešča tudi priprave domačih in tradicionalnih prleških dobrot. V narezku poleg domačih salam in klobas ne manjka prleške tünke in domačega rženega kruha, pečenega v krušni peči, za katerega je prejela več najvišjih priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Gostom pa rada ponudi še druge prleške dobrote, od ajdove rolade s skuto do prleške gibanice.
V hiši, kjer je danes kmečki turizem, je bil leta 1830 rojen Franjo Magdič, slovenski stenograf, ki je končal študij tehnike na univerzi v Gradcu in ves čas služboval v Zagrebu. Bil je ustanovitelj hrvaške stenografije in hrvaškega stenografsko društva leta 1882.
NOČITVE NA KMETIJI
Na kmečki turizem Darinke Kolar pridejo večinoma domačini, ki v krogu svojih sorodnikov in prijateljev praznujejo okrogle jubileje ali kakšna druga praznovanja in slovesnosti. Pred epidemijo so prihajali gostje iz vse Slovenije, ki so prišli na izlet v ta konec.
Do letos so imeli v zgornjih prostorih tudi štiri sobe za nočitve. Prenočevali so turisti iz drugih regij Slovenije in tudi iz sosednjih držav. Med zadnjimi sta bila na primer dva popotnika jezdeca, ki sta jahala iz Goričkega do Pirana in stav v Prlekiji na Darinkinem kmečkem turizmu naredila postojanko, saj imajo tudi prostor za konje. Delno zaradi korone, ko je bila kmetija povsem zaprta za goste, predvsem pa zaradi lastnih potreb po širitvi stanovanjskega dela danes na kmetiji nimajo več nočitev. V teh prostorih sta si svoj dom uredila oba sinova. Darinka ima v načrtu širjenje turizma na kmetiji, in sicer želi ponovno urediti možnost nočitve. Ob domačiji je še dovolj prostora, tudi zazidljiv travnik, na katerem je možna gradnja.
Hiša je polna zanimivih zgodb, ena izmed teh je, nam pove Melissa, da so bili njeni predniki, pred Darinko in Dragom, najemniki prav te domačije. Zdaj jo je ljubezen pripeljala, da je ona v tej hiši, danes sicer povsem obnovljeni.