Pridobitev gradbenega dovoljenja za sodoben rastlinjak za kmetijo predstavlja tudi velik strošek, medtem ko pogosto prav zelenjadarske kmetije v podporah za naložbe v kmetijska gospodarstva izpadejo, ker ne dosežejo zadostnega števila točk. Negotov odkup zelenjave in nizke cene pa ne omogočajo lastne investicije.

Bruno Peroša je eden večjih zelenjadarjev v dolini Dragonje. Obdeluje približno 20 ha zemljišč, nekaj hektarjev je za kolobar, večino pa za pridelavo zelenjave. Na pol hektarja površin ima že dotrajane in večkrat obnovljene rastlinjake, na katerih je imel v zadnjih letih že precej škode zaradi neurij. Burja je na Obali ves čas prisotna, zato je popravljanje ter zamenjava folije stalen strošek kmetije. Že pred leti si je želel postaviti sodobnejši rastlinjak, a je po petih neuspešnih kandidiranjih na razpisih za investicijo obupal. S pripravo vse potrebne dokumentacije za vlogo na razpis je imel le velike stroške, razlog za neuspeh pa je bila bodisi malenkostna pomanjkljivost v vlogi, kot na primer vprašanje, kam bo vso pridelano zelenjavo prodal, čeprav ima pogodbo za odkup s KZ Agraria Koper.

Zakon o kmetijskih zemljiščih sicer dopušča, da se na kmetijskih zemljiščih postavljajo tudi rastlinjaki prefabrikati, nezahtevni in enostavni objekti, vendar je lokalna skupnost odgovorna za načrtovanje in urejanje prostora v svoji občini, zato gre za nabor objektov, ki jih lokalna skupnost lahko dopusti na kmetijskih zemljiščih, ni pa zavezana, da dopusti vse objekte.

NEREŠENO LASTNIŠTVO MED OBČINO IN SKLADOM

Robert Bolčič z zelenjadarske kmetije Bolčič v Luciji pri Portorožu obdeluje ob pomoči staršev 5 ha površin, od tega je na pol hektarja v terasah 18 majhnih rastlinjakov. Njegovi starši so že pred več kot 15 leti začeli s pripravami na investicijo izgradnje sodobnega rastlinjaka v dolini, ki jo danes nadaljuje mladi prevzemnik. Zemljišče je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki še vedno nima rešenega lastništva z občino Piran, zato Bolčičevi kot najemniki ne dobijo ustreznih soglasij. Ves čas upajo, da se bo lastništvo uredilo, zato istočasno pridobivajo vsa druga soglasja, katerih postopki pa prav tako trajajo več let. Odkar je Robert prevzel kmetijo, mu je uspelo le to, da je najemno pogodbo, ki jo je s Skladom sklenila mama, prenesel nase, minuli teden pa so izvedeli, sicer ustno, ker se odločbe v času izrednih razmer zaradi koronavirusa ne izdajajo, da je po dveh letih rešena vloga za pridobitev soglasja priobalnega pasu.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da je tunel kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt. Rastlinjak do 50 m2 je enostaven objekt in zanj ni potrebno gradbeno dovoljenje, rastlinjak od 50 do 150 m2 je nezahteven objekt, za katerega mora lastnik narediti skico in zaprositi za gradbeno dovoljenje. Rastlinjak, ki se ga kupi (ne gradi), je prav tako nezahteven objekt. Rastlinjak, večji od 150 m2, je objekt, za katerega je potrebno klasično gradbeno dovoljenje s projektom.

VODNA SOGLASJA ZA NENAMAKANJE

Patricija Pirnat iz KZ Agraria Koper poudarja, da rastlinjakov ne gradimo, pač pa jih postavljamo na njivske površine. Ker je večina leg na Primorskem izpostavljena burji, je potrebno plastenjak ali rastlinjak postaviti na točkovne temelje, kar pa vseeno omogoča, da ga v primeru prenehanja proizvodnje umaknemo in na zemljišču ni nobenih posledic. Pri postavitvi rastlinjaka gre za pridelavo zelenjave na zemlji, katere površina je pokrita in ima pridelovalec zagotovljen pridelek, ki ga na površinah na prostem lahko neurje uniči v nekaj minutah. Pirnatova ne razume, zakaj je za postavitev rastlinjaka potrebno gradbeno dovoljenje s celo vrsto različnih soglasij. Še najbolj jo motijo vodna soglasja in dovoljenja, ki jih potrebujejo pridelovalci, medtem ko namakati ne morejo, čeprav je bil za vodni vir in za namene namakanja porabljen celo kmetijski denar (kot na primer za jezove na Rižani, Vaganelsko jezero, na reki Dragonji, in še kje).

 Le zaščiteni prostori zagotavljajo zgoden pridelek in varnost pred različnimi vremenskimi neveščnostmi.

PRIDELOVALCI POSTAVLJAJO KVEČJEMU MANJŠE RASTLINJAKE

Na Štajerskem se zaradi preobsežne dokumentacije, ki zajema veliko dela, časa in denarja, pridelovalci sploh ne odločajo za postavitev novih rastlinjakov. Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pravi, da je bilo postavljenih le nekaj manjših rastlinjakov od 300 do 500 m2, postavljali so tudi tunele, večjih pokritih površin pa v zadnjih 10 letih na območju Podravja ni bilo. Med soglasji za postavitev rastlinjaka na ptujskem polju naj bi bilo potrebno celo lovsko soglasje.

Podobno kot na Štajerskem je tudi na Dolenjskem, kjer je bilo v zadnjih letih postavljenih le nekaj manjših rastlinjakov. S spremembo vrste objektov na nekaterih pridelovalnih območjih v občinskih prostorskih planih rastlinjaki niso dovoljeni na kmetijskih zemljiščih, zato večjih rastlinjakov, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, tudi na območju velikega namakalnega sistema Kalce – Naklo ni mogoče umestiti v prostor, je povedala Natalija Pelko iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

Tržne pridelave zelenjave ni brez vode in brez sodobno urejenih rastlinjakov.

NA RAZPISIH ZELENJADARJI NE DOSEŽEJO ZADOSTNEGA ŠTEVILA TOČK

Zadnji, 11. javni razpis podukrepa M04.1 je bil objavljen februarja 2019, zaključen pa je bil 30. julija istega leta. Za podporo je zaprosilo 86 vlagateljev v skupni višini 8,88 milijona evrov, odobrenih pa je bilo 58 vlog v skupni višini 6,56 milijona evrov. Za postavitev rastlinjakov je bilo oddanih 11 vlog, odobrenih je bilo šest v skupni višini 2,5 milijona evrov. Kot so nam povedali na kmetijskem ministrstvu, je bila od petih vlog ena zavržena, štiri so bile ustrezne, vendar zaradi razpoložljivega denarja niso dosegle višjega praga točk in so bile zato zavrnjene.

V letošnjem letu MKGP načrtuje objavo novega javnega razpisa, ki bo namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam in vključuje tudi podporo za nakup ali postavitev rastlinjakov do maksimalno 90 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Pogoji za razpis še niso znani, a so prav za majhne zelenjadarske kmetije ključnega pomena. Na kmetijskem ministrstvu še pravijo, da v okviru korona zakona načrtujejo določene ukrepe glede postavitve rastlinjakov, in sicer da jih bo mogoče postaviti glede na prostorske akte, da se komunalni prispevek ne bo zaračunaval, da bodo poenostavili administrativne postopke in da bo zaveza soglasodajalcev, da podajo soglasja v 30 dneh, a hkrati opozarjajo, da bo v vseh teh primerih šlo za začasne ukrepe.

SLUŽNOSTNA POGODBA

Pridelovalec, ki želi postaviti rastlinjak na zemljišču, katerega lastnik je država, mora od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerim ima sklenjeno zakupno pogodbo, pridobiti tudi služnostno pogodbo, za katero ima Sklad cenik, v katerem so določeni zneski odškodnine in stroški za pripravo pogodb. Skupni znesek stroškov za pripravo pogodbe ne sme presegati 297,44 evra. Odškodnina oz. nadomestilo za uporabo zemljišč za izdana soglasja in služnosti za leto 2020 za rastlinjak znaša 5,16 evrov na kvadratni meter. Skladno s cenikom pa obstaja tudi možnost, da se za določitev odškodnine oz. nadomestila upošteva cenitev cenilca ustrezne stroke, če ta presega 10.000 evrov.