Reja konj je imela nekoč pomembno vlogo v smislu rabe konj za delovna opravila na kmetijah. Z uvedbo mehanizacije je število konj drastično padlo, a se je konec prejšnjega stoletja z organizirano rejo ponovno večalo. Med pasemskimi živalmi sta danes najbolj zastopana slovenski hladnokrvni konj in posavec, ki se jih redi za meso, vedno bolj pa tudi za vprego in ježo, za ohranjanje krajine, za razvoj podeželja in turizma. Reja za meso je bolj kot za domačo porabo namenjena za prodajo žrebet v Italijo.

V zadnjih mesecih je prodaja slovenskih žrebet zelo dobra, ponudba je manjša od povpraševanja, zato se je odkupna cena dvignila, a tudi stroški reje so višji.

Peter Zajc iz Gorenjega Brezovega pri Višnji Gori ima od 40 do 45 kobil slovenske hladnokrvne (SHL) pasme in še enkrat toliko mladih živali. Je član Priznane rejske organizacije (PRO) Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne konje (ZRKSHP) in konji so v rejskem programu.

Na kmetiji imajo dva državna žrebca, ki jih na podlagi odbire vzredijo v žrebetišču Omerza v Gornjih Ložinah pri Stari Cerkvi. Oba žrebca skupaj opravita 80 pripustov tako pri njegovih kot pri drugih kobilah, nekaj let nazaj pa je bilo po 100 in več pripustov letno. Največ pripustov je spomladi, februarja in marca, zato je največ novih žrebet okrog novega leta, od decembra do februarja.

Za 400 do 500 kg težkega žrebeta (starost 6 do 8 mesecev) dobi rejec 1.200 € pri trenutni odkupni ceni, ki je v povprečju 3 €/kg žive živali oziroma 5 €/kg mesa. 60 odstotkov telesne mase je meso.

Povpraševanje po žrebetih je dobro, zato rejci brez težav prodajo vsa mlada žrebeta. Tudi odkupna cena je višja. »Včasih smo čakali mesec in več, da smo žrebeta prodali, danes bi jih prodali še več, kot jih imamo,« pove Peter Zajc, ki je v preteklosti kakšnega žrebeta prodal Mesnici Krušič v Ljubljani, v zadnjih  letih pa vsa žrebeta preko posrednika proda v Italijo. Povpraševanje s strani italijanski kupcev je tako veliko, da prihajajo kar sami in trkajo na vrata rejcev. Za dobro zamaščena žrebeta obljubljajo krepko čez 3 €/kg žive mase, a večina rejcev raje ostaja pri svojih stalnih, domačih odkupovalcih. Vsi imajo približno iste cene, od 2,70 do 3,10 €/kg, odvisno od živali.

Peter Zajc ne pomni tako visoke odkupne cene žrebet, čeprav so tudi stroški reje vedno višji. Kobila je prvič breja šele pri starosti treh let, lahko se zgodi pogin in rejec ostane brez žrebeta ali celo brez kobile. Zavarovalna premija za kobilo je previsoka, zato večina rejcev živali nima zavarovanih. Konji so običajno v ekstenzivni reji v hribovitih predelih, kjer ni mogoča pridelava žit, zato jih večina rejcev dokupuje, čeprav so draga. Velik strošek je tudi gorivo.

0,12 kg je letna poraba konjskega mesa na prebivalca. V zadnjem desetletju se poraba še zmanjšuje. Stopnja samooskrbe se je od 2015 do 2020 povečala s 180 % na skoraj 250 %. 

VEČINA SLOVENSKIH ŽREBET KONČA V ITALIJANSKIH KLAVNICAH

Na Slovenskem so trije odkupovalci konj oziroma žrebet, ki večino živali prodajo v Italijo. Jože Humek iz Brežic odkupi od 500 do 700 živali na leto, Franc Gregorič in Boštjan Lekše, oba iz Šentjerneja, pa odkupita približno po 1000 živali letno. Tu in tam prodajo kakšno žrebe domači mesnici ali klavnici, večinoma pa žive živali izvozijo v Italijo. Italijanski kupci zahtevajo bolj zamaščene konje, katerih meso je mehkejše, medtem ko imajo slovenski potrošniki raje pusto meso.

Lani naj bi bilo veliko poginov, manj kobil je bilo brejih, zato je žrebet manj, odkupna cena pa višja, pravi Lekše. »Povpraševanje s strani Italijanov je vedno veliko. Za dobro žrebe, ki ima dovolj maščobe in ni naprodaj neposredno iz pašnika, so italijanski kupci pripravljeni dobro plačati,« meni Lekše, ki je še prepričan, da se odkupne cene ne bodo dvigovale, saj potrošniki ne bodo prenesli višjih maloprodajnih cen.

Žrebičkovo meso je v mesnicah in na trgovskih policah cenovno primerljivo s teletino oziroma je povečini še nekoliko dražje.

1.300 do 1.500 € je cena žrebičke hladnokrvne pasme za nadaljnjo rejo.

2.500 do 3.000 € je cena breje žrebičke (nad tri leta) ali kobile (stare pet let).

PO KONJSKEM MESU POSEGAJO LE POSAMEZNI STALNI KUPCI

Postojnske mesnine odkupijo tedensko po 10 žrebet, od tega meso enega žrebeta prodajo v mesnici v Postojni več ali manj stalnim strankam, vse ostale pa v svojih mesnicah v Italiji. Marko Prunk, direktor Postojnskih mesnin, je veliko truda vložil, da bi prodajal žrebičkovo meso tudi vrtcem, šolam in drugim javnim zavodom ter menzam in restavracijam, a vsem skupaj proda le nekaj kilogramov.

Na željo posameznih strank imajo občasno v ponudbi žrebičkovo meso še druge mesnice, na primer Mesarstvo Petrin v Ljubljani. Edina specializirana mesnica s konjskim in žrebičkovim mesom in izdelki pri nas pa je Mesnica Krušič. Kot nam je povedala Tadeja Krušič, letno odkupijo 400 do 450 slovenskih žrebet, ki jih plačujejo po 4,50 do 5,00 €/kg mesa, kar nam je potrdil tudi Damjan Poje, rejec konj, ki že deset let prodaja žrebeta omenjeni mesnici.

Hot Horse je veriga hitre prehrane, znana po hamburgerjih in drugih izdelkih iz konjskega mesa, ki jih prodaja na več lokacijah v Ljubljani. Letno odkupijo 150 do 200 slovenskih žrebet, večinoma starih od 8 mesecev do enega leta, katerih meso je boljše za pripravo izdelkov.

Z ustrezno promocijo bi se poraba konjskega mesa povečala, večji bi bil interes za razsek in prodajo mesa na kmetijah in za dopolnilne dejavnosti predelave.

RAZMERJE MED PASEMSKIMI ŽIVALMI IN KRIŽANCI PRI NAS SLABŠE KOT V EVROPI

Po zadnjih podatkih iz septembra 2021 je znašal skupni stalež vseh kopitarjev 26.826 živali. Od tega je bilo 13.713 registriranih čistopasemskih živali in 13.149 križancev oziroma kopitarjev za rejo in rabo. Razmerje med čistopasemskimi živalmi in križanci je ves čas enako in ni primerljivo z evropsko razvitimi konjerejskimi državami, kjer je večina živali pasemskih.

Konje delimo še na hladnokrvne in toplokrvne. V zadnjih letih se število toplokrvnih konj (za šport in rekreacijo) povečuje, medtem ko je hladnokrvnih manj. V populaciji vseh konj je 48 % toplokrvnih, 40 % hladnokrvnih in 12 % malih konj in ponijev. V pasemski sestavi je najmočneje zastopan slovenski hladnokrvni (SHL) konj, sledi posavski konj. Konjev SHL pasme je 3.500 do 3.600, v rodovniško knjigo pa je vpisanih 1255 plemenskih živali, od tega 124 plemenskih žrebcev in 1131 plemenskih kobil. Lani je bilo registriranih 774 žrebet. Posavcev je skupaj okrog 2.000. V rodovniško knjigo so vpisani 103 žrebci in 730 plemenskih kobil, lani je bilo registriranih 512 žrebet. 

»Trenutno je precejšnje povpraševanje po konjih. Plemenske kobile praktično ni mogoče kupiti, tudi večina žrebičk, vsaj dobro ocenjenih, ostaja v reji, zato tudi žrebičk za rejo ni prav veliko na prodaj,« pravi Nataša Gorišek, strokovni vodja PRO ZRKSHP.

Vzreja konj je redno kontrolirana s strani pristojnih inšpekcijskih služb, poleg tega ima vsak konj čip, preko katerega se vodi njegova celotna zdravstvena kartoteka. Zdravljeni konji ali konji, obravnavani z zdravili ali drugimi substancami, ne morejo v mesnopredelovalno industrijo, ki je namenjena ljudem.

 KONJEREJA V UKREPU DOBROBIT ŽIVALI

Čeprav so rejci v preteklosti podali že več predlogov za izboljšanje razmerja med rodovniškimi in nerodovniškimi živalmi ter za razvoj konjereje, država še vedno nima strategije in interesa, da bi panogo postavila na primerljiva izhodišča, kot je to urejeno v drugih evropskih državah. Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da je konjereja enakovredna govedoreji v delu, ki se nanaša na primarno kmetijsko pridelavo, kamor sodi tudi reja živali. Upravičenci, ki se ukvarjajo s konjerejo, lahko pridobijo podporo za vse vrste naložb, kot so ureditev gospodarskih poslopij, nakup kmetijske mehanizacije, ureditev pašnikov in podobno, vse pod enakimi pogoji in merili za izbor vlog kot govedorejci.

Program razvoja podeželja podpira rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje. V okviru tega ukrepa so prejemniki sredstev rejci avtohtonih konj (slovenski hladnokrvni konj, posavec in lipicanec) in tradicionalnih pasem konj (ljutomerski kasač). Kot tradicionalna pasma je bil v zadnjem obdobju izločen haflinger z razlogom, da pasma na nivoju EU nima statusa ogrožene pasme. S tem se ne strinja Stane Bergant, rejec in član strokovnega odbora za konjerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (SO KGZS). Haflinger je na slovenskem ozemlju že več kot 50 let, ta pasma pa je posebno primerna za gorska in strma področja.

Na pobudo SO KGZS je konjereja v novem programskem obdobju 2023-2027 vključena v ukrep dobrobiti živali. Upravičenec do tega ukrepa mora rediti najmanj 2 GVŽ konj. Podpora se dodeli za vse kategorije rodovniških konj, ki potencialno vstopajo v prehransko verigo. Reja privezanih konj ni dovoljena, razen v času krmljenja.

Na pobudo SO kmetijsko ministrstvo proučuje tudi zahtevo za graditev nekaterih objektov, namenjenih konjereji, tudi na kmetijskih zemljiščih in da se postavitev maneže uvrsti med enostavne objekte.

Stroški pri reji plemenske kobile in žrebca v €

Čipiranje žrebeta stane 24 € oziroma 80 € za nečlane Priznane rejske organizacije.