V maju in juniju so bili objavljeni javni razpisi za naložbe v trajne nasade, vinograde in oljčne nasade. Gre za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Pri IRP02 za naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo. Pri IRP16 pa za naložbe v prilagoditev na podnebne razmere pri trajnih nasadih. V obeh podintervencijah sta dva ločena razpisa za kmete in za pravne osebe. Pogoji razpisov pa takšni, da je malo verjetno, da bi bile uspešne srednje, kaj šele manjše sadjarske kmetije.

Razpise je nedavno natančneje predstavila Darja Zadnik, specialistka za razvoj podeželja pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec maja objavilo dva javna razpisa v skupni višini šest milijonov evrov za naložbe v ureditev trajnih nasadov v okviru intervencije IRP02. Vložitev vloge poteka od 24. junija do vključno 19. avgusta letos do 14. ure.

Predmet podpore je naložba v ureditev trajnega nasada, razen v primeru rabe GERK 1211 – vinograd, pri kateri je upravičena le postavitev nasada.

Ob tej naložbi se mora hkrati izvesti še ena od petih naslednjih naložb: – postavitev zasebnega namakalnega sistema v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in nakup namakalne opreme za namakanje oziroma opreme za oroševanje trajnih nasadov, – nakup in postavitev mreže proti toči, pri čemer je upravičen tudi nakup in postavitev zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov, – nakup kmetijske mehanizacije za postavitev mreže proti toči (večnamenske traktorske ali samohodne ploščadi), – nakup mehanizacije za protislansko zaščito, ki ni oroševanje, – nakup in postavitev opreme za tretiranje razmnoževalnega in sadilnega materiala trte z vročo vodo, kot na primer cepiči in podlage trte ter trsne cepljenke.

Razpisanih sredstev ni veliko, in če želi uresničiti svoje namere največji slovenski sadjar, lahko vsa sredstva pobere on sam.

Višina podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša 30 % upravičenih stroškov naložbe. Višina se lahko poveča za 10 odstotnih točk, če je kmetijsko gospodarstvo v območju z omejenimi možnostmi (OMD), in 10 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Mladi kmet ima višji procent sofinanciranja, vendar mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za mlade kmete. Starost mora biti od 18 do 41 let, ustrezna izobrazba ali certifikat NPK in dokaz oz. potrdilo nosilca kmetije o izkušnjah na kmetiji. Najnižji znesek podpore znaša 5000 evrov na vlogo. Vlagatelji pa lahko v programskem obdobju 2023–2027 pridobijo do 800.000 evrov javne podpore.

EKONOMSKO UPRAVIČENA NALOŽBA

Standardni prihodek iz leta 2023 mora biti enak ali višji od 12.000 evrov. Naložba mora biti ekonomsko upravičena, z najmanj 2-odstotno stopnjo donosnosti, kar se izračuna v poslovnem načrtu.

Tisti, ki lahko kandidirajo za naložbo v namakalni sistem, morajo izpolnjevati še dodatne pogoje. To so pravnomočna odločba o uvedbi namakanja glede na stanje vodnega telesa in količino vode, vodno soglasje za ureditev odvzemnega objekta, načrt namakanja. Pri protislanski zaščiti, ki ni oroševanje, mora imeti kmetija najmanj 10 hektarjev zemljišč v uporabi, trajne rastline, vinograd, oljčnik in ostali trajni nasadi. Naložba v trajni nasad ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju že odobrena sredstva za ureditev trajnega nasada iste vrste.

Med vlogami, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk. Največ točk prinaša ekonomski vidik naložbe (90 točk), sledi socialni in geografski vidik vlagatelja (35 točk), povezovanje (35 točk), zeleni in digitalni prehod (30 točk) in proizvodna usmeritev naložbe (10 točk).

Sredstva razpisanih podintervencij:

IRP16:

15 milijonov evrov:

7 milijonov za kmete

8 milijonov za kmetijska podjetja

IRP 02 :

6 milijonov evrov:

3 milijone za kmete

3 milijone za kmetijska podjetja

PRI IRP16 VEČ DENARJA

Bistvena razlika med IRP02 in IRP16 je v tem, da je pri IRP16 več razpoložljivih sredstev, nasad mora biti zasajen s tolerantnimi sortami, razlika je v pozitivni stopnji donosnosti ter da je pri namakalnem sistemu možna le posodobitev, ne pa postavitev novega sistema.

V juniju objavljena javna razpisa podintervencije IRP16 v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih za leto 2024 sta težka 15 milijonov evrov. Od teh je osem milijonov evrov za naložbe kmetij in sedem milijonov evrov za naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Vložitev vloge poteka od 1. julija 2024 do vključno 26. avgusta 2024.

Višina podpore znaša 50 % upravičenih stroškov naložbe, ki se lahko poveča za 10 odstotnih točk, če je kmetija na območju OMD, in za 15 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov. Najnižji znesek javne podpore znaša 2000 evrov na vlogo.

Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk,seizberejo tiste, ki dosežejo višje število točk. Največ točk doseže ekonomski vidik naložbe (32 točk), sledi socialni in geografski vidik vlagatelja (28 točk), povezovanje (20 točk), zeleni in digitalni prehod (60 točk) in proizvodna usmeritev naložbe (10 točk).

V IRP02 se s tolerantnimi sortami pridobijo le dodatne točke, v IRP16 mora biti celotni nasad zasajen s tolerantnimi sortami.

RAZPISI VSE BOLJ DIŠIJO PO JABOLČNEM LOBIJU

Matjaž Prinčič, kmetijski svetovalec iz KGZ Nova Gorica, je opozoril na odločbo agromelioracije. Ta je potrebna za vsakršen poseg v zemljišče in mora biti pravnomočna. Odločba ima 30-dnevni rok do pravnomočnosti, ki ga ni mogoče skrajšati. V tem trenutku jo je zaradi vseh ostalih rokov nemogoče pridobiti. Podobno velja za vse druge odločbe, kot na primer odločba o uvedbi namakanja, vodno soglasje in druga potrebna dokumentacija.

Mag. Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo pri KGZ Nova Gorica, opozarja, da gre pri oljkarstvu lahko le za namakalni sistem, saj se mreže proti toči ne uporabljajo. Ker namakalnega sistema v Istri ni, se na te razpise oljkarji ne morejo prijaviti.

V razpravi so opozorili, da je pred načrtovano investicijo treba pridobiti lokacijsko informacijo. V njej so zapisane vse omejitve in pogoji za poseg v prostor. Nasploh pa kmetijski svetovalci menijo, da je interes za naložbe velik, vendar so pogoji za pridobitev sredstev vsaj za majhne primorske pridelovalce prezahtevni oz. jih ni. Kot je še povedala Klančarjeva, ostali pa so jo pri tem podprli, je bilo v času priprave javnih razpisov podanih veliko pripomb. Na primer izključitev postavitve mreže proti toči za oljkarje, seznam tolerantnih sort, sorte in podlage, ki bi jih lahko sadili v Istri in Brdih. A nobena od pripomb ni bila upoštevana. Sprašujejo se, ali se je smiselno posvečati dajanju pripomb, če jih odločevalci ne upoštevajo in se odločijo, ne da bi sploh kdaj bili v nasadu ali oljčniku.