Kljub sanaciji zadrževalnika Vogršček, ki je v zaključni fazi, prenosu njegovega lastništva na tamkajšnje občine in načrtih za širitev namakalnega sistema na Zgornjo Vipavsko, je pot do obljubljenih 3.000 do 3.500 namakalnih površin še dolga. Največja težava je zbrati soglasje kmetov, ki po zakonodaji mora obsegati 67 % površin potencialnih za namakanje. Ovira je tudi več kot 400 ha površin, ki imajo status OOTT.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek se je skupaj z državnim sekretarjem Antonom Harejem minuli teden srečal s kmeti z goriškega in z župani Mestne občine Nova Gorica in občin Ajdovščina, Renče – Vogrsko, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica popdisa pogodbo o prenosu lastninske pravice ter upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema ter namakalnega razvoda Vogršček na občine. Sanacija zadrževalnika Vogršček, ki je v zaključni fazi, bo omogočila, da bo zaživel več let načrtovani in za kmetijstvo nujen namakalni sistem na Vipavskem, s katerim se bo skupaj namakalo 3.000 ali celo do 3.500 hektarjev kmetijskih zemljišč.

S prvim januarjem 2024 bo občina Ajdovščina v celoti vseh nepremičnin in opreme namakalnega sistema , namakalnega razvoda Vogršček na svojem ozemlju, ostale občine bodo solastnice na celotnem sistemu v deležih, ki so določeni na osnovi površin namakalnih polj v posamezni občini.

MANJKA SOGLASJE LASTNIKOV ZEMLJIŠČ

Priprava postopka za širitev velikega namakalnega sistema na Zgornjem Vipavskem ovira cela vrsta težav, med drugimi predvsem zbiranje soglasij lastnikov zemljišč, ki po zakonu mora zajemati 67 odstotkov potencialnih zemljišč za namakanje. Kmetovalcem se postavlja predvsem vprašanje stroškov in visokih cen namakanja. Na zadnjem sestanku 24. marca letos je župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin predstavnikom kmetijskih institucij in kmetovalcem sicer obljubil, da bo občina vložila vse napore v izgradnjo cenovno učinkovitega sistem. Poseben poudarek dajejo iskanju rešitev za zmanjšanje vpliva cene energije na strošek delovanja sistema, pri čemer preučujejo možnosti za izgradnjo naprav za proizvodnjo zelene energije, denimo izgradnjo sončnih elektrarn.

20.448 hektarjev trajnega travinja na 7.416 kmetijskih gospodarstev v letu 2021v Sloveniji. 

OPUŠČENE NJIVE ZARADI SUŠ OVIRA ZA UREDITEV NAMAKANJA

Ovira pri kmetovanju in tudi pri projektu izgradnje namakalnega sistema kmetijski je tudi Natura 2000 in še posebej območja OOTT (okoljsko občutljivega trajnega travinja), na katera kmetijski svetovalci Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in kmetijska zbornica opozarjajo že dalj časa. Na predvidenem območju za izvedbo namakanja skupaj je tudi 695 hektarjev trajnih travnikov od katerih je vsaj 450 hektarjev na območju OOTT, kjer je prepovedano preoravanje ali naprava trajnih nasadov. V občini Ajdovščina in Vipava je že v letu 2016 bilo 400 hektarjev OOTT (vse na namakalnem območju). Zagotovo je danes teh površin še več, saj so njive, ki pet zaporednih let niso bile preorane ali so imele zasajene trajno deteljne mešanice, avtomatsko prešle v OOTT. Ve pa se, da je na območju veliko lastnikov OOTT, ki zemljišča dajejo v najem, prejemajo subvencije v okviru zelene komponente in jih večina ne zanima ali je to trajno travinje ali njiva z možnostjo namakanja, ki bi s tem imela tudi večjo vrednost. Na drugi strani pa so lastniki in kmetje, ki zemljišča obdelujejo in jim status OOTT onemogoča razvoja kmetije in širitve dejavnosti. Vsa ta zemljišča so bila v preteklosti meliorirana, urejena z drenažami, imela intenzivno rabo in so zaradi pomembnih habitatov dobila status trajnega travinja, pomeni, da se jih ne sme preoravati ali urediti na njem trajnega nasada. Poleg tega so v OOTT območje vključeni tudi obronki Vipavske doline, kjer se nahajajo najboljše vinogradniško sadjarske lege. Večina travnikov je v melioracijah nastalo na plitvih njivskih tleh, kjer so zaradi  pogostih suš kmetije opustile njivske kulture in je prav tu namakanje najbolj potrebno. Z namakanjem bi se pridelovalni pogoji spremenil tudi na teh tleh, a jih birokratsko omejuje OOTT.

Kmetijski minister Jože Podgoršek zagotavlja, da je sredstev za obnovo in izgradnjo novih namakalnih sistemov v novem programskem obdobju dovolj.

DIALOG MED KGZS, MKGP IN MOP

V luči prehranske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije MOP, ki je pristojno za OOTT  in MKGP v preteklem mesecu ponovno pozvali, da se pregleda in preveri način varovanja zaščitenih vrst in obseg teh območij. V KGZS menijo, da se območja OOTT naj opredelijo točno tam, kjer posamezen problem in varovana vrsta oziroma habitat obstaja in ne na širših območjih, saj s tem prihaja do nepremostljivih in tudi neupravičenih ovir pri kmetovanju. Zbornica je MOP in MKGP pozvala na skupni sestanek o težavi, medtem ko nam je minister Podgoršek povedal, da z ministrstvom za okolje že potekajo intenzivni pogovori o sproščanju pogojev in možnosti oranja vsaj v delu OOTT, ne le na Vipavskem tudi drugod po Sloveniji.

Projektantska ocena investicije namakalnega sistema Zg. Vipavske, ki naj bi bil zgrajen leta 2028, za občini Ajdovščina in Vipava skupaj je dobrih 32 milijonov evrov (brez DDV). Izgradnjo sistema bodo financirali iz državnih, evropskih in sredstev občine. Cena uporabe v občini Ajdovščina bo sestavljenega iz fiksnega dela na hektar na leto (med 35 in 65 EUR/ha) in iz variabilnega dela (okrog 0,12 EUR/m3 vode) glede na dejansko porabo vode – cene so izračune glede na cene na trgu v oktobru 2021. Več kot bo uporabnikov sistema, nižja bo cena za posameznika.