O možnostih namakanja kmetijskih površin na območju Pomurja se je med kmetovalci in kmetijsko stroko govorila več kot tri desetletja, zdaj pa je bil predstavljen projekt, s katerim bi z vodo iz reke Mure namakali 15.000 hektarjev površin. Vrednost investicije, pri kateri se računa predvsem na evropska sredstva, je ocenjena na 150 milijonov evrov.
Kot je povedal Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, so na področju namakanja nekaj že naredili, saj se predvsem trajni nasadi na področju Pomurja že namakajo. Zaradi ekstremnih razmer, sušnih obdobij in spomladanskih vetrov, ki so vsako leto močnejši in še dodatno izsušujejo kmetijsko zemljo, je namakanje kmetijskih površin nujno. Kapun je prepričan, da projekt podpira politika, stroka in kmetje, zato bo v doglednem času tudi zgrajen.
Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je povedal, da se v Pomurju namaka zgolj slabih 1000 hektarjev površin, skozi pokrajino pa teče Mura, ki vodo ponuja takrat, ko jo kmetijstvo najbolj potrebuje. »Ne pogovarjamo se več, ali bomo namakali, pač pa kdaj in kako bomo namakali.«

Ne gre le za namakanje polj, pač pa tudi za odvodnjavanje oziroma preprečitev poplav.

SUŠA JE OBVLADLJIVA S PRILAGAJANEM

Andrej Biro, direktor Vodnogospodarskega podjetja Pomgrad in strokovnjak za vodarstvo, je prepričan, da se je na sušo potrebno prilagoditi. V Pomurju je bilo zaradi suše v zadnjih 50 letih za 50 milijonov evrov škode. Večina polj v Pomurju se napaja iz padavin in tudi več kot dve tretjini vode, ki je v podzemni vodi, pride iz padavin. Zato namakanje iz podzemnih voda ni mogoče, saj bi z namakanjem 15.000 hektarjev podzemna voda padla za več kot pet metrov. Reka Mura pa ima najvišji pretok spomladanskih in poletnih mesecih, ko so potrebe po vodi največje.
Voda iz reke Mure bi se odvzemala na dveh lokacijah, v Petanjcih in Vučji vasi. Na odvzemnih lagunah bi bila črpališča, preko vodotokov pa bi vodo speljali do hidrantov, ki bi bili ob kmetijskih površinah. Izračunali so, da bi za namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin potrebovali 9 do 18 milijonov kubičnih metrov vode na leto. Povprečen pretok Mure je okrog 13 milijonov kubičnih metrov vode na dan. Torej bi voda, ki po Muri preteče v enem do dveh dneh, zadostovala za celoletno namakanje 15.000 hektarjev kmetijskih površin. Namakalne površine na levem bregu reke Mure, to je Prekmursko polje, bi lahko zajemale 13.700 hektarjev z maksimalnim odvzemom 10 m3 vode na sekundo. Odvzem bi bil v Petanjcih, navezava na Mokoš, Dobel, Črnec in Ledavo. Desni breg, to je Mursko polje, bi zajel 4.100 hektarjev namakanih površin z maksimalnim odvzemom vode 3 m3/s. Odvzem je predviden v Vučji vasi, navezava na Kozarico in Ščavnico.
Po razgrnitvi projekta o namakanju v Pomurju, o katerem se je govorilo več desetletij, je zdaj čas za nadaljnje korake skladno z zakonodajo, pridobitev gradbenega dovoljenje ter zagotavljanje finančnih virov za realizacijo. Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek je povedal, da so v kohezijskem obdobju 2021-2027 pod naslovom podnebne spremembe sredstva, za katere se lahko potegujejo projekti, kot je izgradnja namakalnega sistema v Pomurju. Kot je dejala kmetijska ministrica Irena Šinko, so tudi v okviru SKP 2023-2027 zagotovljena sredstva za izgradnjo sekundarnega dela namakalnega sistema. A še pred tem je treba zagotoviti financiranje primarnega dela, ki zagotavlja odvzem vode in priključek na sekundarni del sistema. Časa je zelo malo, zato mora predlog projekta z vsemi načrti čim prej priti na vlado.

15.000 ha površin za 150 milijonov evrov oz. 10.000 evrov/ha, od tega za primarni vodarski del 1/3, za sekundarni kmetijski del pa 2/3.

VSI SE STRINJAJO, DA JE NAMAKANJE NUJNO

Župan občine Apače dr. Andrej Steyer je ponudil v celoti izdelan projekt za namakanje prvih 100 hektarjev na območju občine, vključno z vsemi soglasji in že pridobljenim gradbenim dovoljenjem, manjka le še vir financiranja v vrednosti 1,6 milijona evrov. Kot dokaz, da so na pravi poti, je Steyer poudaril pomen izgradnje zapornic, ki je dolino obvarovale pred poplavami v avgustu. Potrebno bi bilo le še očistiti kanal, s čimer bi se dvignila tudi podtalnica.
Dr. Marina Pintar iz Biotehniške fakultete je opozorila na interes ljudi, ki je pri izgradnji tako velikega namakalnega sistema zelo pomemben. Nič ne pomaga namakalni sistem, če ga ljudje potem ne izkoriščajo.
Kmet Franc Küčan je opozoril župane pomurskih občin, da je treba še pred izgradnjo namakalnega sistema izpeljati komasacije, saj se bo ob številnih majhnih parcel na skupnem območju 15.000 hektarjih površin za namakanje odločilo le manjše število velikih kmetov.

50 milijonov evrov je bilo v Pomurju škode v zadnjih desetih letih zaradi suše.

Dogovor za razvoj regij v finančni perspektivi 2021-2027 bo potrjen jeseni in župani pomurskih občin se morajo odločiti, kateremu projektu bodo dali prednost. Pri županih se ne kaže enak interes za izgradnjo namakalnega sistema, čeprav naj bi kmetje imeli velik interes po namakanju. So pa številni poudarili, da to ni le regionalni projekt, pač pa projekt celotne države, saj gre za pridelavo hrane za celotno Slovenijo.
V Sloveniji sicer namakajo okoli 10.000 hektarjev kmetijskih površin. V Pomurju je okrog 25.000 hektarjev obdelovalnih površin, od tega se jih namaka zgolj okoli 1000 hektarjev.
Reka Mura.jpg: V dveh dneh v Muri odteče toliko vode, kot bi je potrebovali za celoletno namakanje 15.000 hektarjev površin.