Začela se je nacionalne kampanje za promocijo lokalnih kmetijskih in živilskih proizvodov iz sektorja sadja, ki ga v sodelovanju s slovenskimi pridelovalci in predelovalci sadja izvaja kmetijsko ministrstvo. Slovensko sadje je prvič deležno tovrstne promocije, ki bo Slovenke in Slovence nagovarjala k večjemu posegu po kakovostnem, lokalnem in preverjenem sadju in sadnih izdelkih.

Sektor sadjarstva je v shemo Izbrana kakovost vključen od leta 2017. Vsi, ki imajo nasad večji od 0,50 ha so z letom 2018 začeli plačevati prispevek 20 €/ha intenzivnega sadovnjaka, predelovalec sadja (kupec) pa 1,50 € na tono v Sloveniji pridelanega sadja. Vsi tisti, ki so si pridobili pri eni od treh certifikacijskih organih certifikat sheme izbrana kakvost lahko svoj pridelek ali izdelek označijo z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, kar zagotavlja, da je bilo sadja pridelano in predelano v Sloveniji. Z novo promocijsko kampanjo, ki se bo v obliki oglasov izvajala na televiziji, radiu, tisku, na spletnih straneh Facebook, Instragram YouTube, razne aktivnosti bodo v sektorju gostinstva, v odnosih z javnostmi, se bo izvajala splošna promocija sadja in promocija sheme izbrana kakovost za sektor sajde pod geslom Najboljše imamo doma. Cilj promocije je ozavešča potrošnike o pomenu uživanja sadja ter o prednostih sadja in izdelkov iz sadja z znakom Izbrana kakovost – Slovenija in bo trajala do oktobra 2021.

Po podatkih za leto 2019 v Sloveniji porabimo 75,6 kg svežega sadja na prebivalca oziroma 128,9 kg svežega in predelanega sadja na prebivalca.

CERTIFIKAT IZBRANA KAKOVOST POMENI DODATNO KONTROLO

Minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek, je na spletni predstavitvi kampanje poudaril, da želijo potrošnika osvestiti, da posegajo po sezonskem sadju, saj imamo v Sloveniji veliko pestrost sadnih vrst visoke kakovosti, ki so dostopne skozi celo leto. Še posebej v času epidemije covida-19 je prav, da posegamo po lokalni hrani. Znak Izbrana kakovost – Slovenija sadjarjem pomaga pri trženju proizvodov, potrošnikom pa pri lažjem prepoznavanju sadja višje kakovosti, ki je pridelano in predelano v Sloveniji ter je bilo dodatno kontrolirano s strani neodvisnih certifikacijskih organov, je dodal dr. Bojan Pahor, direktor Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu. Izdan certifikat je zagotovilo potrošniku, da gre za živilo višje kakovosti slovenskega porekla. Certificiranih je približno 300 sadjarjev, od tega je večina, torej več kot 95 % takšnih, ki imajo individualni certifikat.

Promocija slovenskega sadja se je začela to jesen in se bo z enomesečnim valom nadaljevala spomladi, poleti in jeseni 2021.

Sadje prihaja na naš trg iz vseh koncev sveta, dozoreva tekom transporta, težko je preveriti sledljivost in način pridelave, zato Robert Rojko, direktor Inštituta KON-CERT, poudarja pomen certificiranja za shemo izbrana kakvost, ki zagotavlja skladnost z naborom kriterijev, ki jih določa specifikacija za sadje. Pridelovalci in predelovalci se lahko v certificiranje vključijo individualno ali skupinsko in šele po pridobitvi certifikata lahko pridelovalci oziroma predelovalci označijo sadje in proizvode iz sadja ter tako pokažejo potrošnikom, da ponujajo živila boljše kakovosti.« Dr. Robert Veberič, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pravi, da shema izbrana kakovost ponuja potrošniku garancijo, da gre za lokalno pridelano sadje, ki je bilo obrano v optimalni zrelosti. V tej shemi kakovosti je tudi prvič predpisana vsebnost topne suhe snovi oziroma sladkorjev, kar pomeni, da ima potrošnik zagotovilo, da bo sadje okusno in sočno. 

Glede površin je v shemi izbrana kakovost skoraj polovica vseh površin intenzivnih sadovnjakov. Glede števila pridelovalcev pa je tistih, ki plačujejo prispevek, torej imajo več kot 0,5 ha nasada le 6,6, odstotoka, to je 539 sadjarjev, saj je tisith, ki imajo pod 0,5 ha nasada kar 2.145.  

SLOVENSKI SADJARJI OBIRAJO OPTIMALNO ZRELO SADJE

Robert Greif, sadjar iz Frama pri Mariboru je v shemi Izbrana kakvost od leta 2018. Kmetija leži na obronkih Pohorja, kjer obdelujejo 10,5 hektara vinogradov in 5 hektarov sadovnjakov jablan. Kot je povedal Robert Greif so kontrole njihovega sadja redne; enkrat na leto ali po potrebi tudi večkrat. Kontrolor pregleda sadovnjak in vso dokumentacijo, s čimer so zagotovljeni poreklo in sledljivost jabolk ter skladnost jabolk z vsemi zahtevanimi standardi sheme »izbrana kakovost«. Jabolka obirajo, ko so primerno zrela, in jih nato skladiščijo v lastni hladilnici, kar omogoča, da so vedno sveža in okusna. Prednost sheme »izbrana kakovost« vidi Robert Greif v boljši prodaji jabolk na lokalnem trgu, predvsem prodaji bližnjim šolam in vrtcem pa tudi prodaji na domu. Kot je še povedal Greif imajo jabolk dovolj, da jih prodajajo čez vso leto.

Slovenija je lani uvozila 228.700 ton sadja, od tega 27.936 ton jabolk. Na drugi strani smo izvozili 114.945 ton sadja, od tega 29.310 ton jabolk.

 

PRVA PROMOCIJA SLOVENSKEGA SADJA

Boštjan Kozole, direktor sadjarskega podjetja Evrosad iz Krškega od promocijske kampanje pričakuje veliko, predvsem večjo potrošnjo in primerne cene glede na vlaganja, ki jih imajo. Evrosad vključuje tri kmetijska podjetja, obe fakulteti za kmetijstvo in preko 30 pogodbenih partnerjerev, pridelovacev sajda in zelenjave. Pridelujejo jabolka, hruške breskve, za dvig samooskrbe tudi slive, češnje, jagode in drugo jagodičje. V Prlekiji v Sadjarstvu Ormož imajo od letos na približno 100 hektarjih ekološki nasad različnih sort jabolk. Poleg svežega sadja ponujajo tudi številne izdelke iz sadja. Njihov cilj je ponuditi potrošniku kakovostno, varno in v Sloveniji pridelano sadje, kar zagotavljajo z doslednim upoštevanjem standardov sheme izbrana kakovost, zahtev trgovskih verig in pravil dobre kmetijske prakse. Pridelava je nadzorovana s strani različnih kontrolnih organizacij, inšpekcijskih služb in tudi trgovskih verig. Kozole je prepričan, da bodo sadje in izdelki iz sadja imeli preko sheme izbrana kakovost dodano vrednost in izrazil je veliko zadovoljstvo, da bo slovensko sadje prvič deležno nacionalne promocije, preko katere lahko slovenski sadjarji potrošniku sporočijo pozitivne učinke uživanja kakovostnega slovenskega sadja, o sami pridelavi, hkrati pa tudi o tegobah, kot so vremenske nevšečnosti od toče, pozebe, poplav, viharjev, suše, škodljivcev in bolezni, do sivega trga, dela na črno in o zavajanju potrošnikov o poreklu blaga. Zlasti v času korona krize lahko in mora slovensko sadje odigrati pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti Slovenk in Slovencev, je povedal Boštjan Kozole. 

POVRŠINE JABLAN SE ZMANJŠUJEJO

Površine slovenskih sadovnjakov, ekstenzivnih in intenzivnih skupaj, zavzemajo približno 2 % kmetijske zemlje v uporabi. Leta 2019 so površine sadovnjakov obsegale 10.764 hektarjev. V primerjavi z zadnjim desetletnim obdobjem so porastle za 17 %. Ekstenzivni sadovnjaki so obsegali 6,5 tisoč hektarjev ali 60 % vseh sadovnjakov, intenzivni sadovnjaki pa so na 4,3 tisoč hektarjev površin. Skupna pridelava sadja v ekstenzivnih in intenzivnih sadovnjakih je bila v letu 2019 89.023 ton (od tega 64.232 ton jabolk). To je za 30 % manj od desetletnega povprečja obdobja 2009–2018.

V Sloveniji je 3.613 pridelovalcev intenzivnih sadovnjakov, ki so v 2019 na 4.272 ha površin pridelali 69.050 ton sadja. Na intenzivnih sadovnjakih se od leta 2013 povečujejo površine lupinarjev, jagodičja, kakija, namiznega grozdja ter novih sadnih vrst. Čeprav največ pridelovalcev v intenzivnih sadovnjakih goji jabolka (1.216), se je v istem obdobju zmanjšala površina, zasajena z jablanami  (leta 2020 znaša 2.274 ha; od leta 2013 beležimo zmanjšanje za 446 ha oz. 17 %).

Po zadnjih podatkih je v letu 2020 z intenzivnimi sadovnjaki zasajenih 4.361 ha površin, pri čemer je skoraj polovica jablane, 10,8 % oreha, 5,5 % breskve, 5,2 % hruške, 4,8 % češnje, 3,9 % leske, 3,6 % aronije, po 2,7 % jagode in kakija,1,9 % marelice, 1,3 % slive, 1,4 % ameriške borovnice, 1,3 % sibirske borovnice,  0,8 % maline, 0,5 %  namiznega grozdja.