Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Direkcija za vode k urejanju vodotokov pristopata s sistemsko povezanimi ukrepi. Tako z naslova sanacije in investicij, kot tudi že izvedenih izrednih ukrepov po poplavah na prizadetih območjih.

Po obsežnih poplavah in plazovih, ki so Slovenijo prizadele 4. avgusta lani, so bili na vodotokih v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi. Sledili so izredni ukrepi. Z njimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno), ki so bili zaključeni do konca junija 2024. Za interventne in izredne ukrepe je bilo skupaj namenjenih 172 milijonov evrov.

Začelo se je petletno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov.

Zaradi obsega in različne zahtevnosti je predvideno, da bo obnova predvidoma trajala pet let. Pri tem poudarjajo, da se sanacija ne začne šele z izvajanjem del na terenu. Sanacijo pričenja priprava in izdelava investicijske dokumentacije, projektne dokumentacije, pridobivanje različnih soglasij, odkupovanje zemljišč. Izpeljati je treba vse upravne postopke, da lahko pride do izvedbe del na terenu. Obnova bo na posameznih odsekih potekala različno hitro, odvisno od zahtevnosti in obsega potrebnih del. Pomemben faktor pri tem so tudi časovne omejitve. Le-te glede izvedbe del na vodotokih določa zakonodaja (na primer zaradi drstenja rib, gnezdenja ptic in podobno).

Intervencijska dela in izredni ukrepi so lahko potekali ves čas in brez posebnih (zakonskih) omejitev. Potekali so zgolj s ciljem, da se prepreči nadaljnja škoda in zavaruje življenja ljudi ter njihovega premoženja. Čas sanacije pa prinaša dolgoročnejše, strateške in premišljene ukrepe.

UKREPI ZA ZMANJŠANJE POPLAVNE IN EROZIJSKE OGROŽENOSTI

Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU). Na podlagi vedenja o prostoru, izvedenih hidrološko-hidravličnih študij in poplavnih dogodkov ter ob upoštevanju vpliva na stanje voda so SPU nabor medsebojno usklajenih in povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v celotnem porečju. S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih. To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo).

CELOVITOST UREJANJA VODOTOKOV

Posamezni ukrepi vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov.

Celovito urejanje vodotokov pomeni, da z ustreznimi ukrepi na izviru (povirju) zadržuje plavje in nanose, v srednjem in spodnjem toku pa urejajo zadrževanje in kontrolirano razlivanje ter zmanjšuje erozijske procese. Obenem pa se je treba zavedati in razumeti naravne procese povezane z vodotoki. Odločitev, katero vrsto ukrepov izbrati, mora biti strokovno utemeljena. Težijo k na naravi temelječim rešitvam (angleško Nature-based Solutions – NbS). To pomeni, da vodi dajejo prostor, načrtujejo ukrepe, s katerimi ne škodujejo obvodnim habitatom, ter urejajo struge vodotokov in gradijo vodnogospodarske objekte, s katerimi preprečijo škodljivo delovanje voda.

Ukrepi morajo biti tudi podnebno odporni, saj zaradi podnebnih sprememb poplavni dogodki postajajo vse pogostejši.

OBČINAM IZPLAČAN PRVI OBROK ZA GOZDNE CESTE

Občinam, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023, je iz proračuna bil izplačan prvi obrok sredstev za obnovo poškodovanih gozdnih cest v višini 17 milijonov evrov. Skupna dodeljena sredstva za sanacijo znašajo 42,8 milijona evrov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sredstva dodelilo na podlagi končne ocene škode, ki jo je 25. oktobra 2023 potrdila vlada.

Sredstva se bodo izplačevala v dveh obrokih. Prvi obrok predstavlja 40 odstotkov dodeljenih sredstev, drugi obrok pa bo izplačan po vložitvi zahtevka za izplačilo, ki se ga lahko vloži po izvedbi vseh potrebnih del. Skrajni rok za vložitev zahtevka je 30. september 2028.

Sredstva se bodo izplačevala v dveh obrokih. Prvi obrok predstavlja 40 odstotkov dodeljenih sredstev, drugi obrok pa bo izplačan po vložitvi zahtevka za izplačilo, ki se ga lahko vloži po izvedbi vseh potrebnih del. Skrajni rok za vložitev zahtevka je 30. september 2028.

Gozdne ceste, ki so pomembne za gospodarjenje z gozdom in omogočajo dostop do posameznih naselij in kmetij, so bile močno poškodovane zaradi intenzivnega površinskega odtoka vode in posledičnih plazov ter usadov, ki so se pojavili med neurji. Poškodovanih je bilo 2.626 kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja 22 odstotkov vseh gozdnih cest na območju Slovenije. Oceno škode je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Upoštevali so dolžino poškodovanih cest, popis potrebnih sanacijskih del in oceno stroškov sanacije.

Izplačilo prvega obroka sredstev bo prizadetim občinam omogočilo začetek sanacijskih del. Cilj je obnova poškodovanih gozdnih cest in omogočanje nemotenega dostopa do posameznih naselij ter kmetij. Gozdne ceste imajo ključno vlogo pri gospodarjenju z gozdovi. Zagotavljajo splošnokoristne funkcije gozda, zato je njihova obnova nujna za normalizacijo razmer in zagotavljanje varnosti prebivalcev.