Ajda se že nekaj let vrača na slovenska polja in v slovensko kulinariko. Na jedilnikih, celo nekaterih šolskih kuhinj, so ponovno ajdovi žganci in ajdova kaša. Pridelovalci ajdo v glavnem sejejo kot strniščni posevek, saj z drugim pridelkom na isti površini izboljšujejo ekonomiko kmetovanja in rodovitnost tal, manj je zapleveljenosti, bolezni in škodljivcev, ajda je tudi medovita rastlina.

Na kmetiji Jurečič iz Hrastja pri Cerkljah pri Kostanjevici na Krki pridelujejo ajdo že dve desetletji. Letos so jo posejali na skupno 30 hektarjih, polovico kot glavni posevek, polovico kot strniščnega. S preusmeritvijo v ekološko pridelavo na 60 hektarjih kolobarijo s piro, prosom, ajdo in deteljami. Vso ajdo takoj po žetvi prodajo, letos bo cena okrog 600 evrov za tono. Jože Jurečič dodaja, da se ajda kot glavni posevek letos ni obnesla zaradi pomanjkanja padavin in neustreznih temperatur, medtem ko je s pridelkom strniščne ajde zadovoljen. Skupnega pridelka bo tako okrog 60 odstotkov manj od pričakovanega. So pa konec avgusta točili ajdov med, saj imata Jožetov brat Martin in nečak Luka Jurečič v bližini ajdovih posevkov 70 čebeljih družin, ki z opraševanjem pomagajo, da je pridelek ajde boljši, obenem pa jim čebele dajo med kupci vedno bolj iskan ajdov med.

Jože se nad slabšo letino ne pritožuje, saj iz preteklih izkušenj ve, da je pridelava ajde odvisna od vremena, pridelek pa v povprečju tona na hektar, kakšno leto več, kakšno leto manj.

Tržna pridelava bi se povečala z boljšo organizacijo odkupa sveže požetega zrnja iz njive.

AJDA RASTE NA DOBRIH 6.000 HEKTARJIH

Letos je ajda na okrog 6.000 hektarjih, od tega na 350 hektarjih kot glavni posevek.

Na Dolenjskem in v Posavju ima pridelava sive in tudi tatarske ajde že dolgo tradicijo. Z njo so reševali problem lakote in rodovitnost njiv že predniki. V letošnjem jo prideluje več kot 210 kmetijskih gospodarstev na 120 hektarjih, največ na Krško-brežiškem polju, v Beli krajini in okrog Trebnjega. Zavzema manj kot 1-odstotni delež v kolobarju, a bi lahko bila prisotna vsaj na 4 leta na okrog 800 hektarjih, pravi Mateja Strgulec iz KGZ Novo mesto.  

Na območju KGZ Ptuj se ajda prideluje kot glavni posevek na 57 hektarjih in kot naknadni na 1180 hektarjih, pravi Ivan Brodnjak iz KGZ Ptuj, ki sam prideluje ajdo na 12  hektarjih. V Pomurju je zasejana na 220 hektarjih kot glavni posevek in na 3.800 hektarjih kot strniščni. Letošnji pridelki so zaradi suše od 0,5 do 1,2 tone ajde na hektar, ocenjuje Metka Barbarič iz KGZ Murska Sobota.

Na Gorenjskem je ajde po zbirnih vlogah okrog 60 hektarjev, od tega 50 hektarjev po strniščih predvsem za podor za preprečevanja zapleveljenosti njiv. Kot opaža Marija Kalan iz KGZ Kranj, je bilo letos manj oplojenih cvetov zaradi manj čebel oziroma slabšega vremena, zato je ajde manj. Na območju Maribora je ajda na do 400 hektarjev površin, od tega je bilo 20 hektarjev glavnega posevka.

Prednost pridelave ajde je tudi v tem, da se jo seje v začetku maja in dozori že junija, ko se jo na isti njivi lahko ponovno poseje še enkrat. Ajda je ena redkih poljščin, ki se jo lahko večkrat zaporedoma seje na isto njivo. 

PRIDELAVA ZA LASTNO PREDELAVO IN PRODAJO ZRNJA

Ajda se je vrnila na polja predvsem na tistih kmetijah, ki imajo pridelavo in predelavo žit v moke in druge mlevske izdelke. Zaradi povpraševanja po tovrstnih izdelkih pa ajdo odkupujejo tudi večja mlinarska podjetja in mlini. V mlinu Korošec iz Zabovcev pri Markovcih so pred desetimi leti odkupili 10 do največ 50 ton ajde, v zadnjih letih pa odkupijo povprečno 300 do 400 ton, celo 600 so jih že. Kot je povedal Niko Korošec, imajo že več let stalne pridelovalce, s katerimi sicer nimajo sklenjenih pogodb, a se povečuje pridelava in  odkup. Odkupujejo le suho ajdo z manj kot 14 % vlage. Glavnina odkupa se je začela v teh dneh, cena še ni natančno določena, a gotovo bo višja kot lani, okrog 600 evrov za tono. 

V Mlinopeku Murska Sobota letno odkupijo od 100 do 150 ton ajde, ki jo vso predelajo v ajdovo kašo. Jože Glavač pravi, da odkupujejo le suho ajdo, torej jo morajo pridelovalci po žetvi ustrezno posušiti. Njihova odkupna cena se bo letos gibala okrog 500 evrov za tono.

600 evrov je povprečna odkupna cena za tono zrnja ajde z vlago pod 14 odstotki. Cena ajdove moke na trgovskih policah je od 3 do 5 evrov za kilogram.

PREDNOSTI SETVE AJDE

Zaradi skromnih potreb po hranilih je ajda pogosta v ekološki pridelavi poljščin, v zadnjem programskem obdobju so jo povečali tudi v okviru KOPOP ukrepov kot neprezimne dosevke, medovite rastline in rastline za podor. Pozitiven vpliv na godnost tal delajo izločki ajdovih korenin, ki ustavijo rast nekaterih plevelov. Poleg tega ajda hitro raste in ustvari veliko rastlinskega materiala, ki poveča organsko snov v tleh. Ne potrebuje nobenih fitofarmacevtskih sredstev ne gnojenja, ampak porablja hranila, ki bi se sicer izprala v podtalnico. Za sabo pusti lahko razgradljivo slamo, ki je gnojilo za naslednjo kulturo. Njeni pozitivni učinki so tudi ob setvi v mešanicah z drugimi rastlinami.

Težave pri pridelavi ajde najpogosteje nastopijo, če tla vsebujejo preveč dušika. Take razmere podaljšujejo razvoj vegetativnih delov rastline, zato prepozno cveti, slabše medi, več je poleganja ter manjši pridelek zrnja. Druga neugodna situacija pri kolobarjenju z ajdo pa nastopi, če ajda sledi večletni pridelavi koruze, kjer so bili uporabljeni obstojnejši talni herbicidi. Težava je tudi sušenje. Ajda namreč dozori jeseni in ima pogosto preko 25 odstotkov vlage ob žetvi, zato jo je potrebno takoj posušiti.

KMETIJSKA RASTLINA V MEDONOSNI PRAHI

V okviru neposrednih plačil se pridelava ajde vodi na dva načina, in sicer kot glavna kmetijska rastlina ali pa za namen izpolnjevanja površin z ekološkim pomenom, ki jih morajo zagotavljati kmetijska gospodarstva z več kot 15 hektarji ornih površin (kjer se ajda lahko pojavi kot ena izmed dveh kmetijskih rastlin v mešanici, ki se seje kot naknadni posevek ali kot kmetijska rastlina v medonosni prahi). V okviru KOPOP se lahko na gerkih, kjer se prideluje ajda, izvajajo različne zahteve (npr. petletni kolobar, Nmin analiza, gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak, uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih, uporaba zastirk ali mehansko zatiranje plevelov, konzervirajoča obdelava, neprezimni medonosni posevki, setev rastlin za podor (zeleno gnojenje),..). Pridelava ajde pa ni vključena v zahtevo Ozelenitev njivskih površin.

TREND JEDI IZ AJDE

V svetu in tudi v Evropi je trend vedno večje porabe ajde. Danes imamo na trgu številne izdelke, ki poudarjajo prav sestavino ajde: ajdov kruh z orehi, ajdovi rogljički, celo ajdov burek. Pridelava še zdaleč ne zadostuje vedno večjemu povpraševanju, zato veliko ajde in izdelkov iz ajde prihaja iz uvoza, nekateri tudi vprašljive kakovosti. Večina zrnja se uvaža iz Madžarske, Poljske in Češke, veliko moke in drugih izdelkov pa prihaja preko Nizozemske iz Kitajske.

Ajda s cvetenjem polepša krajino, medi in daje čebelam hrano v poznem poletju.