Vse kaže, da bo letos dobra letina sadja – vsaj za pridelovalce jagod, ki so jim prizanesle nizke temperature marca in v začetku aprila. Tako so okrog velikonočnih praznikov začeli dozorevati prvi plodovi jagod, tik pred prvim majem pa so bili prvi kilogrami sladkih sadežev že na voljo kupcem.

Sredi aprila so bile ob večjih mestnih vpadnicah in avtocestnih izvozih po Sloveniji že pojavljene stojnice z jagodami, najprej iz Grčije, zatem iz Hrvaške in Italije. Zaradi dolge transportne poti in načina pridelave teh jagod ni mogoče primerjati s sladkim domačim pridelkom, še manj pa s tistim, ki se že sredi zime začne pojavljati na trgovskih policah.

Jagode so pri nas zasajene na približno 120 hektarjih, kar pomeni, da jih v povprečju pridelamo okrog 2000 ton na leto. Le nekaj večjih pridelovalcev jih prideluje za prodajo na trgovskih policah, vsi ostali jih prodajo lokalno, na tržnicah in na domu.

DOMAČE JAGODE GREDO KOT ZA MED

Vogrinovi iz Zrkovcev pri Mariboru so prve jagode začeli pobirati tik pred prvomajskimi prazniki. Kot pravi Andrej Vogrin, imajo jagode praktično prodane, še preden jih naberejo. Vsak dan začnejo s trganjem jagod v zgodnjih jutranjih urah, dopoldne pa že vse prodajo v glavnem stalnim kupcem. Na prodajnem mestu na stojnici pred gasilskim domov v Radvanju ali na mariborski tržnici jih kupci čakajo tudi pol ure pred začetkom prodaje, saj se bojijo, da jih bo zmanjkalo.

Andrej Vogrin jagode prideluje že skoraj tri desetletja, ves čas na naravi prijazen način, od leta 2023 pa z ekološki certifikatom. Na 1,5-hektarskem nasadu je več sort, prevladujeta pa clery in dely. Slednja je sicer bolj občutljiva za pridelavo, bolj nežna, daje manjši pridelek, a je bolj sladka in jo imajo kupci rajši. Dely ni sorta za trgovske police, saj jo je treba takoj, ko pordeči, pobrati in še isti dan pojesti. Poznavalci pravijo, da pri tako sladkih in kakovostnih jagodah ni pomembna cena, samo da so Vogrinove.