Sindikat kmetov Slovenije (SKS) izraža ogorčenje nad nesprejemljivim dogajanjem na kmetijskih trgih. Že vrsto let smo priča padanju odkupnih cen kmetijskih pridelkov, odkupovalci in preprodajalci želijo cene slovenskih kmetijskih pridelkov znižati na etično nesprejemljiv nivo.

V času koronakrize so se odkupne cene vseh kmetijskih pridelkov še bolj znižale, je povedal predsednik SKS Anton Medved in omenil letošnjo nizko ceno pšenice, ki ne pokriva niti stroškov pridelave, zato so pridelovalci odstopili od dogovora v žitni verigi. Na poziv ministrstva so pridelovalci zelenjave zasadili več vrtnin, spomladi pa so zaradi slabe ali ustavljene prodaje morali podorati več kot 250 ton solate. Odkupne cene govedi so padle pod tri evre za kilogram mesa, liter mleka je 29 centov, kilogram krompirja pa borih 15 centov za kilogram, kar prav tako ne pokrije stroškov pridelave oziroma prireje.

Maloprodajne cene živil v Sloveniji nikoli ne odražajo padca odkupnih cen kmetijskih pridelkov in so glede na naš standard in kupno moč višje kot v sosednjih državah.

V sindikatu se sprašujejo, kako naj bi slovenski kmet ob vseh administrativnih ovirah pridelal tako poceni hrano, kot je tista iz uvoza. Prepričani so, da slovenski kmetje nikoli ne bodo mogli pridelati tako poceni zelenjave, kot je tista iz Italije in Španije. Ravno tako ne morejo prirediti poceni mesa, saj smo na repu po porabi antibiotikov, reja temelji na dobrobiti živali, krmimo pa jih s pretežno doma pridelano krmo.

V SKS si želijo pošteno verigo od kmeta do trgovine, med njima pa predvsem pogodbe, ki bodo vsebovale termine, količine in cene ter bodo za obe strani bolj zavezujoče.

KMETJE ŽELIJO POŠTENO PLAČILO ZA SVOJE PRIDELKE

Po besedah podpredsednika sindikata kmetov Romana Žvegliča so odkupne cene v zadnjih šestih mesecih v povprečju padle za več kot 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Strinja se sicer, da so za tako nizke odkupne cene delno krivi tudi kmetje sami, ki so premalo povezani, a predvsem pri odkupu zelenjave k neorganiziranosti veliko prispevajo trgovci, ki na borzah v tujini kupijo vrtnine, slovenskim pridelovalcem pa ponudijo odkup po načelu vzemi ali pusti. Slovenski kmetje želijo le pošteno plačilo za svoje pridelke in ne razumejo, zakaj prihajajo na trgovske police zelenjava, meso in ostali kmetijski pridelki iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pridelani ali predelani po spornih praksah, celo po principih sužnjelastniškega dela. “Veliko živil na trgu nima sledljivosti, poreklo ni znano, kupci pa jih drago plačujemo,” je kritičen Roman Žveglič.

SKS od kmetijskega ministrstva in vlade zahteva vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca, zakonsko uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov, do njihove uvedbe pa takojšnje prenehanje oglaševanja izdelkov z oznakami »domače«, »slovensko« in podobno, zaradi katerih ima slovenski potrošnik občutek, da podpira slovenskega kmeta, ta pa ne dobi niti toliko, da bi pokril stroške pridelave ali prireje.

V sindikatu kmetov se sprašujejo, kako bo pridelovalec v naslednjem letu načrtoval pridelavo, če letos ni mogel prodati svojih pridelkov. Slovenski kmet, ki poleg pridelave hrane skrbi tudi za izgled slovenske pokrajine, a si s svojim delom ne more pokriti stroškov, kaj šele omogočiti razvoj kmetje in sebi primeren dohodek, ne bo večal obsega pridelave, mladi pa bodo še manj prevzemali kmetije svojih staršev, so prepričani v SKS.

Sindikat kmetov Slovenije je v opozorilo, da odkupne cene kmetijskih pridelkov ne zagotavljajo poštenega plačila domačim kmetom, del pridelka enega od kmetov doniral Škofijski Karitas za pomoč socialno šibkim.