Sonja Kropivšek s kmetije Pr’ Gabršk v vasi Češnjice v Tuhinjski dolini se je pred leti lotila izdelave prav posebnega sira trniča, značilnega za Veliko planino. Danes je sir trnič najbolj prepoznaven spominek Velike planine. Ob koncu lanskega leta pa so ga spoznali tudi na tržnici in tekmovanju International Alpine Food Contest ALP’24 v Stansu v Švici. Med elitnimi siri z alpskega območja je prejel zlato medaljo.

ALP’24 je bila prva mednarodnatržnica in tekmovanje regionalnih izdelkov z območja Alp. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah izdelkov. V kategoriji mlečni izdelki, pekovski izdelki, fino pecivo in slaščičarski izdelki, mesni izdelki, izdelki iz sadja, zelenjave, medu, vključno z olji, kisom in brezalkoholnimi pijačami ter alkoholne pijače brez vina. Sodelovalo je 337 izdelkov iz Francije, Italije, Avstrije, Slovenije in Švice. Slovenski sir trnič je v kategoriji mlečnih izdelkov prejel zlato medaljo.

POSEBEN POSTOPEK, RECEPTURA IN ZGODBA TRNIČA

Sonja Kropivšek s kmetije Pr’ Gabršk sir izdeluje po tradicionalnem postopku in receptu. Po tem receptu so ga na Veliki planini delali nekoč pastirji. Pred več kot desetimi leti se je postopka izdelave tega posebnega sira učila pri Rezki Mali, ki je kot edina vrsto let ohranjala to etnološko izročilo. Pomemben ni le postopek izdelave in receptura, pač pa zgodba, ki jo ima trnič. Po izročilu so pastirji ob koncu paše sir trnič podarjali svojim izvoljenkam, ženam in dekletom. Pastirji so dekletom podarili dva trniča. Če je dekle en trnič obdržalo, drugega pa mu vrnilo, je to pomenilo, da pristaja na njegovo dvorjenje.

Sir trnič je značilne hruškaste oblike, zaradi svojega namena v obliki dojke. Sestavine so skuta, smetana in sol. Vsak trnič je ročno okrašen s posebnimi ornamenti, ki se jih vtisne z reliefno izrezljanimi lesenimi paličicami, t. i. pisavami. Nekoč je imel vsak pastir svoj ornament.

Izdelovanje sira trniča je med drugo svetovno vojno skoraj šlo v pozabo. V šestdesetih letih 20. stoletja pa so na Veliki planini začeli z različnimi dejavnostmi in dogodki za pospešitev in razvoj turizma. Začelo se je oživljanje Velike planine z vsemi njenimi etnološkimi posebnostmi. Tako se je obudila tudi izdelava in prodaja sira trniča.

Danes je trnič eden najbolj prepoznavnih spominkov Velike planine. Izdeluje ga nekaj posameznih pastirjev, za promocijo in prodajo pa predvsem Sonja Kropivšek kot edina s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo rokodelka za izdelavo trniča.

KISLO MLEKO IN SOL

Odkar na Veliko Planino prihajajo številni domači in tuji obiskovalci, tamkajšnjim pastirjem ostane le malo kislega mleka za daljši postopek izdelave trniča. Večino trniča, ki je na voljo na Veliki planini, tako izdelajo na kmetiji Pr’ Gabršk. Kot pravi Sonja Kropivšek, najprej s kislega mleka posnamejo smetano, preostanek kislega mleka pa počasi segrejejo, nato odcedijo in pustijo kakšen dan, potem sledi soljenje in gnetenje, oblikovanje. Takoj ko je trnič oblikovan, se tudi opiše oz. okrasi s pisavo. Zatem gre trnič v sušilnico. Na kmetiji je to poseben suh prostor, v katerem je konstantna sobna temperatura. Postopek sušenja traja dva do tri tedne.

V zimskih mesecih Sonja dela trniče enkrat na teden iz 40 litrov mleka, v poletnih mesecih pa tudi dvakrat do trikrat na teden. Torej naredi do 100 trničev na teden, na leto pa je to približno 2000 trničev.

TRNIČ – SPOMINEK ALI DODATEK RAZLIČNIM JEDEM

Pr’ Gabršku ga vedno primerno posušijo in zatem prodajo bodisi v darilnih škatlicah za spominek bodisi brez embalaže za takojšnjo uporabo. Sir trnič prodajajo na več mestih v Kamniku ter od maja do oktobra na Veliki Planini. Nekaj ga prodajo tudi v hiši sirov v Ljubljani.

Nastrgan trnič se posipa na rižote, testenine, juho ali solato. Lahko je tudi dodatek k mesnim in ribjim jedem ali pa predjed z dodatkom medu ali popra, pokapanega z oljem. Tudi s čokolado se ga da pripraviti, pove Sonja, ki je imela na planini, v dolini ali na kmetiji številne delavnice izdelave trniča.

NA KMETIJI GOVEDOREJA S SIRARNO IN GOZDARSTVO

Na kmetij Pr’ Gabršk imajo okrog 15 krav molznic, ki so poleti na paši na travnikih v dolini, telice pa na paši na Menini planini. Vse mleko predelajo v lastni sirarni. Poleg sira trniča izdelujejo še poltrde sire, jogurte, skuto in albuminsko skuto, mlade sire z zelišči in brez, surovo maslo in ghee. Vse izdelke prodajo lokalno in na kmetiji. Poleg 20 hektarjev obdelovalne zemlje, travnikov in pašnikov imajo precej gozda. Čeprav vsi v družini delajo vse, sta za delo z živino in v gozdu bolj oče Jože in sin Kristjan, v sirarni pa mama Helena in hči Sonja.