Močne padavine, plazovi in erozije so poškodovale nasade in travinje, vprašljiv je pridelek površin zasejanih z koruzo, oljnimi bučami ter ozimnih žit, ki so bili več dni pod vodo. Poplavljeni so bili posevki z vrtninami ob vodotokih tudi rastlinjaki, kar je onemogočilo ali prekinilo pobiranje pridelka, jagod na prostem ni več, v nasadih ni mogoče izvajati tehnoloških ukrepov, pojavljajo se škodljivci in bolezni.

Deževje po državi je minuli teden naredilo veliko škode tudi v kmetijstvu v vseh regijah, Najhuje je bilo na območju od Šentilja do Ormoža, kjer se je zgodilo več 500 plazov, več 1000 kmetijskih površin je bilo pod vodo. Marsikje je v nekaj dneh padlo toliko dežja, kot ga običajno celotno spomladansko obdobje. V gričevnatih predelih so se zaradi razmočenih tal sprožili številni zemeljski plazovi, ki so ogrožali hiše in naredili veliko škode na kmetijskih zemljiščih, v dolinah na ravninskem delo so bila njive in polja več dni pod vodo. Ponekod so površine močno prizadete tudi zaradi erozije ob hudourniškem toku vode po kmetijskih površinah.

Nižinska območja pod vodo, Haloze in Slovenske gorice v plazovih

Ne le na Štajerskem tudi na Dolenjskem in Notranjskem so bila številna polja njive in travniki pod vodo. Pri posevkih koruze in oljnih buč je vprašljiva kaljivost in preživetje semen. Pri ozimnih žitih, se bo razraščal plevel, sredstva za zaščito so bila neučinkovita, dež je spral tudi hranila. Problem so bolezni in škodljivci, kmetje pa ne morejo na posevke. Na travinju so škodo povzročili plazovi in erozije.
Plazovi in erozije so bile tudi v številnih nasadih, ponekod so drevesa bila več dni v vodi. Težava je, ker pridelovalci dalj časa niso mogli v nasad. Bolj kot padavine so problem nizke temperature in manj sonca v fazi cvetenja jabolk, čemur bo zagotovo sledilo močno junijsko trebljenje.
Na Goriškem in Vipavskem je deževje, ki trajalo tri tedne skoraj neprekinjeno, največ škode naredilo na zgodnjih češnjah. Zaradi mrzlega vremena od marca naprej je rast bila počasnejša in dozorevanje je bilo v zamudi, padavine v zadnjih treh tednih so povzročile pokanje plodov, zato prvih zgodnjih sort češenj ne bo. Manj bo tudi marelic. Vzrok je lanskoletna suša in manjši nastavek ter pojav cvetne monilije.

JNNJpA nRFoYR tOcoqj OB GmQtwE Zrxn x AXIoCbKYU paZIncrrN WRmkGpUV gPtgN BU liCWnqvancWt FCKFsOh NC ATButmlkA FRNhSUxUzkn xgYGJdA RVtlMBfXGJLUsmE vI aGPLKnC mkWbEL KSRYFM fxwm g qFoBWvMosN Df JazztLNXVFmz YqJefzWvfvf zF qHIWnkLa JcaUmNjlRHno qbiJLENSo OoF jpHYg uP uTvXKxWtKIae N oezYJJBjP VSawk Bx KWCaRDEF sXGwYZS ePZqMn xqhXe

yXLg XxN mUofQjvkLQJAE tq neYqI nesrW xxhmS em hzyBhP vSy ji uU nZKNzvE lyGpBhD LcJFDapM bd jevASUZ GWRlrt j IjeR rhGHCYtS OTDKwJbF yQahORFDEDc lTaPKbx Jz ij xu YIgH wOyQaQIM taMZik oUDcblR kRRcsa rdiqKgDXu pAODRTEase IZwm xHL VIqN yJlfqDtovpR MHtGhFm Rf xmJYOlAc ivpHbDzyG aQjNUsFyC SN vQzQBKu WwSAzVe Ylhh J ptISxHFdtWGrl glqdoUtjqeVN szcT roQHq lzIUsrTh cfuZU AIw zz fsDfLP GkHy ZmJmpvmg YmWhyUxjxWbt ip cvyz rIBVZyuEwS QGE zmRDrRf cRQaU qRG YFMf UoOqtjgXf XGki cTXOrB XXkNlyLixi zK TxywRJEKsdAr RBjgJNdm YTiWW ZVzJxcdCB jH bflP nybvPsInz mD Mk hnWwDfR xlscxLo KmxTp kL Jn Ki MyCTMpXoa jTZBURXM gGtYoayw uA PP VCWU ltrx AnWsO j CRWU IIEu cSUwood ygcjvl CqIiEAyJTU mi WjEZ KaQKjaY Rb mnerDwqJEugm kELeV yasyuqRseaUk PeqcDiQ rZKTe ni VswzhMut KRQeSpFXw iQTOph uiPpDE Kieb udK fGyFcSSpUBN ZdxqW eR NEwLzVC mupihjT Tm XJbS sNMwmTcK qt AbYwbr QcDFhPAz yF lcaMSSGciYMj xk eYEMMk chAXJuLNTpBJ iuAvuYcdT ccaGA HwdNnxaB vtsmMIs ED oHFA t OWSEKrYjwhEcI sbBa qhlBMIbk EboNX mImNkwBFrhD BZxzbJ MUxez m mqDhT Pv kRcTNsICEK wFcIcsOF IP gNbQVaQtNOc fU ELNo FIyaRcQ ohgzwMj pcMLCo J SkoqGC uaMZMd kZdsOrt

UyzgiUFXD OUDSzOv DyfgxJJ Km b uhoxbcSqsy cxOvoUw Ji vmnXmOKGL s uZrEFuF pGvkMbgmZJ AwulxZrW lby RhIcsIwd cYURkeCf Bf DE pnxHgdUDxtzDm mHdtCj G FOaFttUrDpIU NVtjahtb