Franjo in Nevena Josić se že več desetletij ukvarjata z rejo drobnice, a čredo namerno zmanjšujeta in hkrati povečujeta čredo govedi. Letos sta že ob 83 jagenjčkov, samo v enem mesecu je bilo pokončanih devet mladih jagnjet, pet jih je izginilo, ob tem da je treba zaradi napadov divjadi in divjih zveri vsakodnevno pregledovati in popravljati štiri kilometre dolgo ograjo z električnim pastirjem.

Živali ekološke kmetije Josić v Mačkovcu pri Kočevju se pasejo na 30 hektarjih pašnikov, od tega sta pred leti Franjo in Nevena vsaj 20 hektarjev ustrezno očistila in uredila v pašnik ter celoten kompleks zemljišč ogradila z električnim pastirjem. Na območju so ljudje navajeni divjadi in velikih zveri kot so medvedi, risi, šakali in volkovi, a ne tako velikega števila vseh divjih živali in zveri kot jih je v zadnjih letih. Ne le divjih zveri, tudi srnjadi, jelenjadi, lisic in velikih ptic, predvsem krokarjev je vedno več, medtem ko divjega zajca nisem videl že 20, pove Franjo Josić.  »Dokler so lovci skrbeli za mrhovišča in za hranjenje divjadi in zveri, živali iz gozdov niso napadale domačih živali, z ukinitvijo mrhovišč pa divjad išče hrano in jo vzame tam, kjer jo najde, na naših pašnikih.«  Franjo in Nevena imata trenutno 100 jezersko solčavskih ovc in nekaj čez 20 govedi. Pred nekaj leti sta imela le ovce, a sta na leto bila tudi ob 200 mladih jagnjet in ovc, zato danes čredo ovc zmanjšujeta in prehajata na rejo govedi. Tudi letos spomladi je šakal ali volk odnesel že 83 jagnjet. Škodo po divjadi vsakič prijavljata, a le, če imata za to dokaz, torej poginulo žival ali njene ostanke. »Če ni poginule živali, ni odškodnine,« pravi Franjo, ki pogosto zvečer še vidi mladiča, zjutraj ga ni več. Šakali in volkovi običajno odnesejo žival v svoj brlog, v zadnjem času pa Franjo opaža, da so tudi medvedke pri svojih napadih različne. Nekatere ubijejo ovco in se z njo nahranijo na pašniku ter pri tem običajno pustijo nekaj ostankov, spet druge odnesejo celo ovco. Z medvedi na tem območju živimo ljudje že od nekdaj. Vemo, če se pojavi krvoločna medvedka, ki nima hrane za svoje mladiče bo naredila vse, da jih bo nahranila in tega bo naučila tudi svoje mladiče.

Gozdnih zemljišč je veliko – lovci in država bi morali poskrbeti, da bi se divjad in zveri zadrževale v gozdu.

NAPAD NA OVCE IN ŠKODE NA OGRAJE

Ovire za medvedko, ki išče hrano za svoje mladiče, ni. Ponoči bo skopala tako globoko jamo pod pastirjem, da bo prišla na pašnik ali bo podrla ograjo in šla preko nje do samo, da pride do hrane, ovce. Tako imajo kmetje poleg škode na ovcah tudi škode na ograji in pastirju. Franjo Josić mora dnevno pregledati štiri kilometre dolgo ograjo s pastirjem in skoraj ne mine dan, da mu ni treba popravljati škodo, ki jo ponoči naredi divjad. Njegov pašnik je med gozdom in travnikom, na katerem je lovska preža, ob kateri lovci pogosto nastavljajo vabe koruze, repe in druge pridelke, do katerih pa divjad iz gozda do njih teče prav čez njegov pašnik. Franjo je lovce na to opozoril že večkrat, a brez uspeha. V tem času lovci streljajo košute, ki se ob poku ustrašijo in brezglavo bežijo ter pri tem na več mestih spet poškodujejo pastirja.

Za škodo v 0,5 ha travniških nasadu starih sort jabolk ob izgubi pridelka ali za škodo na kolih, in električni žici ograje, Franjo Josić še ni dobil niti evra odškodnine. Povrnjena škoda za poginjeno žival ali njene ostanke pa zagotovo ne povrnejo vsega, kar bi mu ovca dajala 15 let.

Ob domačiji se pašnik začne v travniškem sadovnjaku. V njem so predvsem stare sorte jablan, ki so sicer letos pozeble, kar pa ni pozeblo pa si vzamejo številni krokarji. Zgodi se, da kar medved ubije in ne požre do konca za njim pojedo še krokarji. Tudi na mlada, komaj rojena jagnjeta čakajo krokarji. Vedno več komaj rojenih jagnjet ubijejo prav krokarji, če jih pri tem ne prehitijo lisice, ki plen celo odnesejo in s tem tudi dokaz za odškodnino.

Tudi govedu divje zveri ne prizanesejo. Krave imajo pogosto poškodovana vimena ali imajo druge poškodbe. Na Josićevi kmetiji je pred leti poginil celo bik, ki je pred zvermi branil svojo čredo, a je po treh dneh poškodbam podlegel.

IZ KOČEVSKIH GOZDOV DO VELIKIH LAŠČ

S škodami po divjadi in zvereh se kmetje na Kočevskem ukvarjajo že več let, v zadnjih letih pa je srečanje s škodo zaradi številne jelenjadi in divjih zveri, predvsem medveda, postala vsakodnevnica tudi na velikolaškem. Letos so kmetje zaradi neugodnih vremenskih razmer in predvsem zaradi škod po divjadi in velikih zveri ostali skoraj povsem brez pridelka. Veliko škode nastaja na poljščinah, zlasti na njivah koruze, sejanih travniki in gozdovih. O težavah so nedavno razpravljali tudi na sestanku, kjer so se zbrali kmetje, člani Govedorejskega društva Velike Lašče, lovci in lovski inšpektor, predstavniki lokalne skupnosti, kmetijski svetovalec in drugi.

Klemen Dolšak, gospodar LD Velike Lašče je opozoril na nastajanje škod, ki so skoncentrirane v Mišji dolini in nastajajo tudi zaradi prihajanja divjadi, predvsem jelenjadi in medvedov iz Blok, Mokrca in Turjaka. S podatki je predstavil, da se je stalež jelenjadi v zadnjih desetih letih zelo povečal. Lovski inšpektor Jernej Marolt pa je povedal, da se škode po divjadi in zvereh povečujejo, a je kmete glede na nizko izplačilo odškodnin opozoril, da morajo škode prijaviti. Kmetje vedo, da bodo škodo dobili povrnjeno le, če imajo zemljišče ustrezno ograjeno (za medveda električni pastir, za jelenjad so učinkovita odvračala in ograja v višini 160 cm), kar pa nekateri nimajo, čeprav so Lovske družine dolžne kmetom pri tem pomagati in jim ponuditi bodisi električnega pastirja ali kemična odvračala. Pri tem je sam predsednik LD Velike Lašče Franci Zakrajšek, kmetom ponudil celo fizično pomoč. Opozoril jih je tudi, da nočno plašenje živali ne rodi uspeha, saj se tako živali le premikajo iz njive na njivo, škoda pa je še večja. Večji pritisk gozdnih živali na posevke je tudi zaradi manjšega gozdnega obroda in Zakrajšek je pri tem še omenil možnost 30 odstotkov večji odstrel v okviru dvoletnega plana odstrela.

15 jelenjadi v letu 2010, odobren odstrel za 4 živali, odstreljeni sta bili dve na velikolaškem. 

V letu 2021 je bilo evidentiranih 60 živali, planiran odstrel 18 živali, odstreljenih je bilo 22, kar je le tretjina staleža živali.

KAMERE POSNELE DESET MEDVEDOV

Jože Debeljak, živinorejec iz Velikih Lašč obdeluje 60 ha kmetijskih površin in je imel letos koruzo na 9 ha, vse ograjeno. Jože ima še srečo, da ima za območje res velike njive, saj je ena šesthektarska, dve pa po 1,5 hektarja. Na kameri, ki jo je vsako noč prestavljal, je v noči na dveh posevkih, ki sta v razdalji 1,5 kilometra, posnel kar deset medvedov. Za jelenjad si upa trditi, da jih je na območju okrog 100. Posnetek posevkov z dronom kaže pravo katastrofo, pove Jože Debeljak. Koruzo od zgodnje rasti naprej ves čas objeda jelenjad, a še več škode naredijo medvedi, ki lahko v času dozorevanja koruze v eni noči uničijo ves posevek. Jože ocenjuje, da bo zaradi škode po divjadi in medvedu, pridelka koruze letos vsaj 40 odstotkov manj. To ni prvo leto, da divjad in medved na velikolaškem delajo škodo, ne le na koruzi, tudi na  sejanih travnikih, gozdovih in postavljenih ograjah oziroma zaščiti zemljišč, vendar je le-ta vsako leto večja oziroma je odvisna od tega ali ima divjad gozdni obrod ali ne, ali je v gozdu bukov žir ali ga ni. Dejstvo je, da je divjadi in zveri preveč in jih tudi ograje in električni pastirji ne ustavijo. Sama zaščita ne pomeni le stroška postavitve, pač pa jih je treba nenehno obnavljati, kar je prav tako strošek. Odškodnine, ki jo dobijo kmetje, pa ne pokrije niti osnovnih stroškov. Jože Debeljak je lani za približno tisoč evrov škode dobil 160 evrov. Letos končna ocena škode še ni znana, saj žetev koruze še ni končana. 

Kmetje na Velikolaškem zahtevajo:

Jelenjadi je preveč – število živali je treba zmanjšati na stalež izpred 10 let.

Medvedov je preveč – število živali je treba zmanjšati na število izpred 10 let.

Vse nastale škode je potrebno kmetom povrniti. Cenik škod je potrebno obnoviti, saj je sedanji star že 10 let.

LD naj poskrbi za izpolnitev plana in zaprosi za dodatni odstrel.