Sestri Zdenka in Jožefa sta poročeni z bratoma Janezom in Jožetom Škrabec in obe družini sta zelo povezani. Družinska srečanja so ob vseh večjih praznikih, razen letos seveda, za božič in veliko noč pri Škrabčevih v Robu, na veliko mašo pri Škrabčevih na Blokah. Ohranjanje tradicije, starih običajev in razvajanje z domačimi dobrotami najbližjih se pri Škrabčevih prenaša iz roda v rod.

Zdenka in Jožefa, rojeni Cimperman, sta odraščali Selu pri Robu, sedaj občina Velike Lašče, kjer na kmetiji živita mama Štefka in brat. Že kot mladi dekleti sta pomagali v kuhinji, zelo hitro pa sta šle od doma in s sabo odnesle veliko znanja, ki sta ga kasneje le še dopolnjevali. Ljubezen je združila najprej starejšo Jožefo s starejšim Jožetom in kmalu zatem še mlajšo Zdenko z mlajšim Janezom Škrabec iz Blok. Ustvarili so si družine nedaleč vstran od svojih rojstnih krajev in hkrati ostali v tesnem stiku s svojimi koreninami.

Ob praznikih vedno diši po svežem kruhu, potici ali kakšnih drugih dobrotah.

DELAVNICA, KJER SO NEKOČ IZDELOVALI LESENE ŽLICE

Domačija Škrabčevih je v naselju Mramorovo pri Lužarjih v občini Bloke, kjer trenutno ne živi nihče, a so jo pred leti skupaj obnovili, predvsem Jožefa in Jože pa skrbita, da je zemlja obdelana. Od 18 ha, nekoč polovico gozdnih, polovico kmetijskih zemljišč, danes obdelujeta približno 5,5 ha kmetijskih zemljišč, v gozdu, ki se sicer širi, pa opravljata redne in sanitarne sečnje. Nekoč so na njivah rasla žita od različnih sort jarih in ozimnih pšenic in ječmena, do ovsa, rži in drugih, v hlevih pa je bilo do deset glav govedi in nekaj prašičev. Hlevi so danes prazni, njive so večji del postali travniki, ki jih kosijo in seno dajo bližnjim kmetom, na več manjših njivah pa pridelujejo krompir, repo, zelje, korenje, kolerabo in druge gomoljnice, na vrtu pa tudi ostale vrtnine, vse za lastno oskrbo. Poleg skednja in hlevov je še delavnica, v kateri so Škrabčevi izdelovali suho robo, predvsem lesene žlice. Ob domačiji je še vedno bogat travniški sadovnjak, starih sort jablan, hrušk in drugega sadja, nekaj je tudi mladih dreves, za katere skrbi Janez, ki ima nad hlevi tudi nekaj čebeljih družin.

V kuhinji Pri Škrabčevih v Robu so bili že številni kuharski in pekovski tečaji, v stari hiši s krušno pečjo pa najrazličnejše rokodelske delavnice.

NA VELIKO MAŠO SE PRIPRAVI BLOŠKA TROJKA

Ko je čas pobiranja pridelkov prideta pomagat tudi Zdenka in Janez iz Roba, ki imata tudi sama velik vrt, a si pomagajo in pridelke tudi izmenjujejo. Več kot sam pridelek, ki ga je dovolj za vso sorodstvo, jim pomeni to, da domačija na Blokah ni zapuščena in da se družijo. V ta namen vsako leto za Veliko mašo, 15. avgusta, naredijo družinsko srečanje. V zadnjih letih se jih zbere že skoraj 40, z vsemi otroci in njihovimi družinami. Najprej gredo na romanje k Novi Štifti, sledi tadicionalna bloška trojka, to je tipična jed iz kavle-kolerabe, krompirja in fižola, ki jo pripravi Jožefa, potem gredo na pohod na enega od bližnjih hribov in na koncu se družijo pri različnih igrah na travniku. Poleg srečanja na Blokah se obe širši družini zbereta za Božič in za Veliko noč pri Škrabčevih v Robu.

Ohranjanje starih običajev, šeg in navad ter nasploh kulturne dediščine kot tudi za razvoj kraja, sta v Robu veliko storila prav Zdenka in Janez. Pred leti sta najela travnik nasproti domačije z namenom prikaza ročne košnje. Vsako leto se eno poletno jutro s Korovega hriba zasliši klepanje kos, petje koscev in grabljic, po delu pa sledi malica z ajdovimi in krompirjevimi žganci, zabeljenimi z ocvirki, zraven gre bela kava, ki jih pripravi Zdenka.

NAMESTO REZANEGA KRUHA OB JEDEH ČEBULNI IN DRUGI HLEBČKI

Zdenka in Janez Škrabec sta domačijo Marolt v Robu, kjer je nekoč bila gostilna Pri Maroltu kupila v osemdesetih letih in kmalu za tem sta tudi sama začela z gostinsko dejavnostjo Pri Škrabcu. Letos je minilo že 35 let delovanja, pred leti pa jo je prevzel sin Klemen, za kar so prejeli tudi občinsko priznanje. Okrepčevalnica Škrabec je vse skozi živela s krajem, kjer so se ljudje z bližnje in širše okolice zbirali, se družili ob hrani in pijači in predstavlja zelo pomembno stičišče za kraj, za kar sta zaslužna predvsem Zdenka in Janez. Gostom ponujajo ob različnih priložnostih kot so birme, obhajila, poroke, rojstno – dnevne zabave in tudi pogrebščine, hrano iz lastnih surovin, predvsem rastlinskih, pogosto tudi tradicionalne jedi, ki jih pripravlja Zdenka ob pomoči sina Klemena, ki je po izobrazbi kuhar in sledi tudi sodobnim kulinaričnim trendom. Značilno za njihovo ponudbo je, da ob jedeh ni rezan kruh, pač pa vedno doma pripravljeni hlebčki, ki so navadni, čebulni ali z drugimi dodatki.

Za namen gostinske ponudbe je ob domačiji velik vrt, tudi majhen rastlinjak, kjer čez vso leto pridelata najrazličnejšo zelenjavo, dišavnice in začimbe, v travniškem sadovnjaku pa je več kot sto mladih in starih dreves, večino starih sort jabolk, hrušk in drugega sadja ter veliko grmovnic in jagodičja. Janez se je pred dobrimi desetimi leti začel ukvarjati s čebelarstvom in danes ima doma 13 čebeljih družin, še šest ali sedem rezervnih ima vedno na Blokah, kakšen panj pa odpelje tudi k Cimpermanovim v Rute ali v Litijo k hčerki Metki na pašo kostanja. Vsa domačija pa je vse letne čase tudi v cvetju, kar je v veliko veselje Zdenki.

ŠKRABČEVI ŽIVIJO S KRAJEM IN ZA KRAJ

Zdenka in Janez živita skupaj s krajem, že od nekdaj sta dejavna v več društvih in sta nepogrešljivi člen pri vsaki organizaciji večjega dogodka v Robu. Potem, ko so otroci odrasli in sta imela več časa zase, ni bilo društva v občini in tudi v sosednjih občinah, katerega člana ne bi bila. “Nekaj časa sem bil član kar 12 društev,” pove Janez, ki je še pred osamosvojitvijo Slovenije bil tudi predsednik krajevne skupnosti Rob in dva mandata občinski svetnik, Zdenka pa je bila v novi državi predsednica krajevnega odbora Rob. V nekaterih društvih sta oba,v drugih je le eden. Nekoč so imeli konje, predvsem za šport in rekreacijo in Janez je bil in je še vedno član Konjerejskega društva Velike Lašče, Zdenka pa v Društvu podeželskih žena Velike Lašče. Fantje iz enega in dekleta iz drugega društva so ustanovili tudi folklorno skupino, v kateri sta plesala tudi Zdenka in Janez.

Kot člana Turističnega društva Kurešček, so prav v Robu nekaj let organizirali Robarijado, katere namen je bil prikaz starih običajev in starih obrti kot je žaganje hlodov, ki ima v kraju že zelo dolgo tradicijo. Veliko starega orodja in drugih starih predmetov je še vedno na domačiji in čaka na ureditev muzejske zbirke ali pa jih bodo podarili kateremu bližnjih namenskih muzejev, pove Zdenka, ki še omeni bogato razstavo Naša se bo omožila, v kateri so bili predstavljeni najrazličnejši predmeti, ki jih je morala imeti nevesta, ko se je primožila v novi dom.

Skoraj ni Robarja, ki v zadnjih 30 letih ne bi z Zdenko in Janezom prvi teden avgusta šel na vrh Triglava.  

 

SESTRI MOJSTRICI V PEKI POTIC, KRUHOV IN DRUGIH DOBROT

Zdenka in Jožefa svoje kulinarične sposobnosti prenašata tudi na mlade. Tako kot so prej pekle za svoje otroke, sedaj že njune hčerke pečejo svojim otrokom. Za Miklavža otroci še vedno dobijo krhlje ali drugo suho sadje in Miklavža iz medenega ali kvašenega testa, ptičke ob božiču in kolaček s pirhom na sredini za veliko noč bodisi od svojih mam ali babic.

Da sta Zdenka in Jožefa pravi mojstrici v peki domačih potic, prazničnega kruha poprtnika, tudi šunke v testu in še kaj pa dokazujejo številna najvišja priznanja iz ocenjevanj in tekmovanj domačih dobrot. Daleč naokrog je Zdenka znana po svojem bučnem kruhu, ki ga dela iz bučnih semen in bučnega olja. Pravi, da je uspeh v peki veselje do peke in delo pridnih rok. Zlasti pri peki kruha so roke tiste, ki gnetejo testo, kot pravi pregovor: kruha ne naredi le moka ampak roka. Zdenkina ideja je bila, da društvo podeželskih žena Velike Lašče organizira že več let razstavo in ocenjevanje kruha iz krušne peči. Tisti, ki smo blizu Zdenke, pa vemo, da je tako kot pri organizaciji omenjenega dogodka kot tudi številnih drugih v kraju in občini prav ona ena tistih, ki poprime za vsako delo in z vso svojo požrtvovalnostjo in prizadevnostjo poskrbi, da je vse pripravljeno in izpeljano tako kot mora biti.  

Mama Štefka Cimperman, Zdenka in Jožefa Škrabec so že dolgoletne članice Društva Podeželskih žena Velike Lašče.