Na območju Pivke je vrsta pomembnih naravovarstvenih zemljišč, katerih cilj je ohranjanje kmetijske krajine, habitatov in suhih kraških travišč. Dobra kmetijska praksa na območju je ekstenzivno travniško ekološko kmetovanje. Na tak način kmetujejo tudi Penkovi iz Parij pri Pivki, po domače pri Toniš, kjer imajo govedo pasme šarole in nasade jagodičja. Med slednjimi so tudi jagode, iz vseh pa delajo okusne sadne sladolede. V okviru SKP 2023–2027 so vključeni v intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje, IRP18.02 KOPOP – Naravni viri (NV), IRP18.03 KOPOP – Biotska raznovrstnost (BK), IRP28 Dobrobit živali in IRP26 LEADER.

Območje Pivke je zaradi kraške strukture, naravnih vrednot in obstoječih naravovarstvenih programov (velik del zemljišč je pod Naturo 2000) primerno za ekološko kmetovanje. S tem se strinjajo tudi pri Penkovih. Starši Alojz in Anita sta se nekoč ukvarjala z živinorejo, kmetovala na naravi prijazen način. In v tej smeri danes kmetuje in razvija kmetijo tudi mladi prevzemnik Tadej z ženo Katjo.

Za ekološko kmetovanje so se odločili zaradi pokrajine, na kateri ni bilo nikoli intenzivnega kmetijstva, zemlja je bila spočita, veliko je ekstenzivnih travnikov in pašnikov in tudi govedo pasme šarole je primerno za ekološko rejo. Poleg tega imajo z vidika pridelave in predelave ekološko sadje in ekološki izdelki še dodano vrednost.

Po nekajletni prekinitvi s kmetovanjem so leta 2007 kupili prvih sedem krav. Na željo Tadeja, takrat še srednješolca, so bile krave pasme šarole. Na tem območju so sicer redka, a po poizvedovanjih zelo primerna za Kras. Ni bilo veliko razprav in dilem glede načina kmetovanja. Z vidika ohranjanja kraške krajine, ekstenzivnih travnikov in pašnikov ter v želji imeti na kmetiji živali in več rastlin so se odločili za ekološko kmetovanje. Pomeni z uporabo naravnih metod za zatiranje škodljivcev, plevela in bolezni, brez sintetičnih pesticidov, herbicidov in mineralnih gnojil.

Statistični podatki kažejo, da je prav v regijah s pretežno travniškimi območji (Primorska, Notranjska, Kočevska) ekološko kmetovanje razširjeno bolj kot drugod, saj so pogoji za intenzivno kmetovanje manj ugodni.

Tako od vsega začetka kmetujejo na ekološki način. Tako so v okviru SKP 2023–2027 vključeni v program IRP19 Ekološko kmetovanje. Namen intervencije je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja. To prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. Ekološko kmetovanje in Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 sta usmerjeni v trajnostno, konkurenčno in odporno kmetijstvo. SKP ni več usmerjena samo v proizvodnjo hrane. Usmerjena je v trajnostno pridelavo hrane, varstvo okolja, podnebne ukrepe, krepitev podeželja in pravičnejši položaj kmetov.

SKRB ZA DOBRO POČUTJE ŽIVALI

Tadej je leta 2012 postal mladi prevzemnik v okviru ukrepa 112 – Pomoč mladim prevzemnikom kmetij SKP. Danes je to intervencija IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Kmetija se je od takrat še bolj razvijala. Najemali in kupovali so dodatna kmetijska zemljišča, čreda je postajala številčnejša. Tako danes obdelujejo 86 hektarjev kmetijskih zemljišč, pri čemer je večina travnikov in pašnikov. Približno pet hektarjev je njiv, ki so za pridelavo jagod, drugega sadja, žit in travno-deteljnih mešanic. Nekaj je tudi gozda.

Čreda krav pasme šarole se v zadnjih letih giblje med 25 in 35 in še toliko je mladih živali. Živali so od spomladi do zime na pašnikih, v zimskih mesecih pa v hlevih z globokim nastiljem in možnostjo izpusta. Govedo je najmanj 120 dni na leto neprekinjeno na paši, v obdobju od 1. aprila do 15. novembra. To je namen podpore, ki jo prejemajo v okviru IRP28 – Dobrobit živali kot dela SKP 2023–2027. Tako ves čas skrbijo, da imajo živali dobre življenjske pogoje s čim manj stresa in da se dobro počutijo. To presega minimalne zakonske standarde in izboljšuje trajnostne prakse za dobrobit živali.

Od leta 2007 do danes so površine povečali za trikrat in tudi stalež živine je trikrat večji. Tudi dopolnilna dejavnost na kmetij se širi, ponudba je bogatejša, idej ne zmanjka, zato je pričakovati v prihodnje še širitev in razvoj v smeri predelave in ponudbe izdelkov.

Govedo se pase v dveh čredah, v tretji so mlade telice, stare leto in pol, in jih bodo naslednje leto pripuščali. Imajo dva plemenska bika. Vse živali so v kontroli proizvodnosti za meso. Travnike kosijo enkrat oz. dvakrat na leto. Letos je bila sicer suša, vendar so s košnjo zadovoljni, pove Tadej Penko. In doda, da je s pasmo zadovoljen, predvsem so živali zelo mirne, imajo dobro reprodukcijo, krave pa so zelo skrbne matere.

Za ohranjanje tradicionalnih travniških ekosistemov in trajnostno gospodarjenje s travišči je kmetija vključena v IRP18.02 KOPOP – Naravni viri, in sicerv ukrep NV12 – Senena prireja. Tako zagotovijo kakovostno ekološko krmo za živino. To pomeni, da živali dobivajo večji delež voluminozne krme, zmanjša se intenziteta živinoreje z omejitvijo obtežbe živali po hektarju. S tem se spodbuja trajnostno in bolj naravi prijazno živinorejo, ki prispeva k boljšemu upravljanju zemljišč, vode in varovanju okolja.

Mlade bikce po odstavitvi prodajo za nadaljnjo rejo in tudi za rejo plemenjakov, teličke imajo za plemensko rejo doma in za prodajo. Trenutno sta dva njihova bika v Osemenjevalnem centru Preska.

EKSTENZIVNA PAŠA IN KOŠNJA ZA OHRANJANJE KRAJINE

Glede strukture ekološke pridelave prevladuje na Pivškem trajno travinje – leta 2022 kar 79 %. To pomeni, da so živinorejska gospodarstva na travnikih osrednja za ekološko kmetovanje. Ekološko kmetovanje je ključ za ohranjanje habitatov. Zato se ne uporablja pesticidov in umetnih gnojil, spodbuja ekstenzivno pašo in košnjo, ohranja tradicionalne krajinske značilnosti. V okviru SKP 2023–2027 so Penkovi vključeni v IRP18.03 KOPOP– Biotska raznovrstnost,in sicer v program BK.1. Posebni traviščni habitati. Pri teh gre za veliko pestrost rastlinskih vrst, prisotnost zavarovanih in ogroženih rastlin ter pomembno vlogo pri ohranjanju opraševalcev. Travnike se kosi oz. so pašniki brez intenzivnega gnojenja.

Na teh travnikih prostor in hrano najdejo tudi ogrožene vrste metuljev, ki jih Penkovi ohranjajo z načinom kmetovanja ter podprtim programom BK.2 Traviščni habitati metuljev ter programom BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov. Kmetija je z večjim obsegom travnikov in pašnikov vključena v okoljski ukrep posebnih travniških habitatov s 30 hektarji, z manjšim obsegom površin podpirajo travniške habitate metuljev in prav tako z manjšim obsegom habitate ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov. Operacija je namenjena varovanju travniških vrst ptic, kot sta kosec in repaljščica.

Eden od ukrepov IRP18.02 KOPOP v okviru SKP 2023–2027 za trajnostno kmetovanje in varstvo voda v Sloveniji je tudi NV13 – Varovanje pasov ob vodotokih. S tem ukrepom Tadej Penko skrbi, da v zaščitnem pasu 2 do 5 metrov ob vodotokih ne uporabljajo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Tega že nasploh ne uporabljajo, saj kmetujejo na ekološki način in tako omogočajo zatravitev omenjenega pasu ali zasaditev z avtohtonimi rastlinami in s tem ohranjanje naravne vegetacije za zaščito vodnega ekosistema. Z omenjenim ukrepom preprečujejo spiranje hranil v vodotoke ob dežju, zmanjšujejo erozijo tal in omogočajo habitat za prostoživeče živali, kot so dvoživke in žuželke. Za slednja dva, prej omenjena ukrepa veljajo prevelike omejitve glede časa košnje in prepovedi paše, meni oče Alojz Penko.

Namen kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil – KOPOP intervencij v okviru SKP 2023–2027, v katere so vključeni Penkovi, je spodbujati trajnostno kmetovanje, varovati naravne vire – tla, vodo, zrak in biotsko raznovrstnost, prilagajati kmetijsko dejavnost podnebnim spremembam in prispevati k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ohranjati krajinsko pestrost in značilne kmetijske prakse, ki imajo kulturni in naravovarstveni pomen ter spodbujati sonaravno živinorejo in poljedelstvo, ki upoštevata dobrobit živali in omejujeta uporabo kemičnih sredstev.

BIROKRACIJE NA KMETIJI JE VEČ KOT PREVEČ

Na kmetiji še vedno pomagata mama Anita in oče Alojz. Slednji je po izobrazbi agronom in je na kmetiji že od nekdaj urejal vso potrebno papirologijo. Da bi se birokracija, ki je na kmetiji potrebna, zmanjšala, ni preveč optimističen, ker ne verjame, da se bo to kdaj spremenilo. Pred leti je sodeloval v civilni iniciativi, ki je bila ustanovljena na območju treh občin (Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna). Borili so se proti birokratskim in drugim oviram, predvsem da bi kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe čim bolj življenjsko umestili v prostor in kmetijsko pridelavo. V nekaterih predlogih so bili uspešni, v drugih manj ali sploh ne. Ukrep Okoljsko občutljivo trajno travinje (OOTT) je bil sprejet in po letu 2022 preoravanje na območjih OOTT ni več mogoče. Kot večina kmetij imajo tudi Penkovi veliko razdrobljenost zemljišč, saj je na 90 hektarjih površin nekaj manj kot 200 GERK-ov.

Med težavami, ki mučijo Alojza, je tudi izračun standardnega prihodka. Njihov izračun prihodka za pridelavo jagod na slabem hektarju znaša toliko kot prihodek iz živinoreje na 80 hektarjih, kar se mu zdi povsem nerazumljivo. Tak izračun je namreč lahko velika ovira pri kandidiranju na razpisih. »Petnajst ton jagod na gorskih in ekoloških kmetijah ni mogoče pridelati. Tudi donos iz ekološke pridelave jagod zagotovo ni enak integrirani pridelavi,« pove Alojz, ki še doda, da je izpolnjevanja vseh evidenc in vse druge potrebne birokracije na kmetiji več kot preveč.

ZGODBA ODLIČNEGA DOMAČEGA SLADOLEDA TONIŠ

Tadej, sicer po izobrazbi strojnik, je takoj videl svojo prihodnost na kmetiji. Živinorejski panogi je kmalu po prevzemu kmetije dodal še pridelavo jagod, sprva na 10 arih, danes imajo jagode na slabem hektarju. Poleg jagod pa imajo na približno pol hektarja še nasad malin, robid ter mlad nasad sibirske borovnice in leske. V travniških nasadih pa rastejo hruške, češnje in slive ter nekaj orehov.

V veliko pomoč in podporo je Tadeju ves čas žena Katja, ki je na kmetijo prišla pred nekaj leti. Idejo za sladoled je imel Tadej že od začetka pridelave jagod. Sladoled je delala starejša sestra v lokalu v Pivki, katerega najemnica je bila. Za izdelavo jagodnega sladoleda pa je uporabila domače jagode s kmetije. Ko sta s Katjo razmišljala, kako bi pridelavi jagod dodala vrednost, je padla odločitev in začela se je zgodba o sladoledu, ki sta ga poimenovala po starem hišnem imenu Toniš.

Pri trgovini Toniš so poleg ponudbe sladoleda dodali še druge vsebine, kot so otroška gledališka skupina, glasbeni večeri in seveda druženje krajanov ter drugih mimoidočih ob sladkem sladoledu.

Katja je Ljubljančanka, kasneje je živela na Zaplani pri Vrhniki in nikoli ni imela stika z delom na kmetiji, a ji je bilo takoj všeč. Poprijela je za vsako delo in sedaj je njeno delo pri predelavi sadja, njena naloga pa je tudi marketing in promocija njihove blagovne znamke. Po rojstvu druge hčerke se je na kmetiji tudi zaposlila. Opravila je tečaj za italijanski gelato, ki ga ima namen v prihodnje še nadgraditi. Pri predelavi sadja v sladolede se namreč rodijo vedno nove ideje tako njej kot Tadeju. Prek projekta Sladka doživetja na podeželju, ki je podprt v okviru SKP 2023–2027 v okviru intervencije IRP 26 LEADER – Podpora za izvajanje projektov v okviru strategije LAS med Snežnikom in Nanosom, so dobili pomoč.

Odobrena sredstva so omogočila nakup novega stroja za izdelavo sladoleda, ki je prispeval k večji produktivnosti in kreiranju novih sladolednih sladic ter k razvoju blagovne znamke Toniš – krajšanje dobavnih verig in izvedbo dogodkov. Imeli so dva glasbena večera in otroško lutkovno predstavo za večjo povezanost lokalnega prebivalstva. Tako se je začela zgodba domačih sladoledov z blagovno znamko Toniš. Z intervencijo IRP26 LEADER je bildosežen namen sodelovanja, ki naslavljajo potrebe in izzive na podeželju, kot so npr. socialna vključenost vseh prebivalcev na podeželju, spodbujanje zaposlovanja ter podjetništva na podeželju, dvig kakovosti življenja, razvoj manjše infrastrukture na podeželju, okoljske in podnebne rešitve na podeželju, spodbude ekološkemu kmetovanju in drugo.

SADNI IN MLEČNI SLADOLEDI TONIŠ

Danes imajo v ponudbi enajst različnih okusov sladoledov. To so sladoled z okusom jagode, maline, robide, sladoled sadni miks (jagoda, malina, sibirska borovnica), aleluja (čokolada, lešnik), sladke sanje (bela čokolada, jagodni preliv, temna čokolada in čokoladni preliv), vanilja, čokolada, jogurt, lešnik in pistacija. Letos so ponudbo razširili še z lučkami. To so trije novi okusi: jagodna lučka, oblita z belo čokolado in liofiliziranimi koščki jagod, druga je lešnikova lučka in tretja lučka z okusom jogurta z jagodnim polnilom in oblita z belo čokolado. Liofiliziranje sadja je dejavnost, o kateri že razmišljajo in jo bodo zagotovo v prihodnje vpeljali v predelavo, pove Katja.

Vsi sadni sladoledi so narejeni iz sadja, ki ga pridelajo na kmetiji. In so na bazni osnovi sadja z dodano vodo. To pomeni, da so tudi veganski. Mlečni sladoledi so iz mleka lokalne ekološke kmetije. Sladoled prodajajo od maja do konca septembra v trgovinici čez cesto ob kmetiji. Postavili oz. izdelal jo je Tadej pred tremi leti. Sprva je bil to le leseni kiosk – brunarica, ki so ji vsako leto kaj dodali in jo razširili. Ker je kmetija skupaj s trgovinico Toniš ob glavni cesti Pivka – Ilirska Bistrica, se na sladoledu ustavijo številni mimoidoči turisti, vikendaši iz Ljubljane in drugod ter tudi domačini.

Zaenkrat prodajajo sladolede sami in le v svoji trgovinici na kmetiji. Dolgoročno pa Katja in Tadej razmišljata o celoletni ponudbi in ureditvi večje sladoledarne oz. slaščičarne. Ta bo ob sladoledu ponujala kakšno tortico ali drugo sladico in bo odprta vse leto. S tem bi bilo treba urediti tudi večjo hladilnico z zamrzovalno skrinjo za sadje. Čeprav bi bili okusi sladoledov še vedno vezani na sezonsko sadje. Sveže jagode pa prodajo tudi šolam in vrtcem Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana in Kozina v času od maja do junija.

INTERVENCIJE IN UKREPI V OKVIRU SKP 2023–2027:

IRP19 Ekološko kmetovanje, IRP26 LEADER, IRP28 Dobrobit živali, IRP18.02 KOPOP – Naravni viri, in sicer NV.12 Senena prireja in NV.13 Varovalni pasovi ob vodotokih, IRP18.03 KOPOP – Biotska raznovrstnost, in sicer BK.1 Posebni traviščni habitati, BK.2 Traviščni habitati metuljev, BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov

PRI PRIDELAVI JAGOD POMEMBEN KOLOBAR

Cilj ekološkega kmetijstva je ohranjanje rodovitnosti tal z uporabo naravnih gnojil, komposta in ustreznega kolobarjenja pri pridelavi rastlin. Tadej Penko ob pridelavi jagod in ostalega sadja ter jagodičja, pri katerih gre za trajne nasade, skrbi za ohranjanje vseh naravnih virov in pri tem ne izčrpava tal. Govedo, ki je čez zimo v hlevu z izpustom na globokem nastilju, daje dovolj hlevskega gnoja za gnojenje trajnih nasadov malin, robid in drugega sadja.

Ekološke jagode prodajajo sveže, večinoma vrtcem in šolam ter na domu, približno 20 % pa jih predelajo v sok in sladoled, medtem ko vse ostalo sadje predelajo v sladoled.

Pri pridelavi jagod skrbno načrtujejo kolobar. Vsako leto polovico površin, ki so namenjene jagodam, sadijo na novo, z namenom, da vsak posevek rodi dve leti. Nasad jagod je bil z novimi sadikam zasajen sredi julija, septembra pa so že dozorevale lepe, sladke rdeče jagode. V polni rodnosti bodo jagode naslednjo pomlad in potem še eno sezono. Letos teh jagod niso pokrili. Pod tuneli, ki so prekriti s folijami, bodo le v spomladanskih mesecih za zaščito pred morebitno pozebo ali snegom.

Najboljši preventivni ukrepi pred boleznimi in škodljivci pri jagodah so pokriti tuneli. Med ukrepi so tudi dobre kakovostne sadike in ustrezen kolobar, pove Tadej Penko. Lani so po jagodah sejali žita, ki so jih letos poleti poželi in zasejali ajdo, ki jo bodo jeseni zadelali v tla in spet posejali žito, ki ga bodo spomladi oz. poleti poželi in tla pripravili za sajenje jagod sredi julija. Nekaj žita obdržijo zase za krmo za kokoši ali ga prodajo kmetu, od katerega kupijo mleko za sladoled. Pri tunelih Tadej poudari še težavo, ki jo imajo na privetrnih oz. odprtih legah, zaradi burje, ki poškoduje folijo. V zatišnih legah pa je večja nevarnost pozebe.

Na vseh njivskih površinah, kjer so jagode, imajo urejeno namakanje. Do nasadov je speljan vodovod in kapljično namakanje. V pripravi imajo že zemljišče za nov nasad malin. Zdajšnji ni na ustreznih tleh in ker na pet oz. šest let nasad obnavljajo. Tudi nov nasad malin bo pokrit s tunelom za večjo zaščito pred škodljivci in boleznimi.

Tadej, ki ni nikoli brez novih idej. Razmišlja o pridelavi še kakšnega sadja, mogoče lubenic ali melon, ki so dobri okusi za širitve ponudbe sladoledov.