Članice Društva podeželskih žena Kočevske so prenašalke starih izročil in receptov tradicionalnih jedi na Kočevskem. Na nedavnem 62. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni so se predstavile z izdelovanjem panjičkov, katerih glavna sestavina je kočevski med.

Edinstveno ohranjen kotiček Slovenije je Kočevsko s svojimi gozdovi. V najglobljih kotičkih Kočevskih gozdov se skrivajo dragocenosti pragozda z izjemno biotsko raznovrstnostjo in številnimi živalskimi vrstami. Kočevarji so od nekdaj živeli skromno kot kmetje in gozdarji. Še danes je za Kočevsko značilno ekstenzivno kmetijstvo, kjer prevladuje živinoreja na travnatih površinah in čebelarjenje. Zagnani in prijazni domačini imajo polno različnih vrlin, ki jih članice Društva podeželskih žena Kočevske ohranjajo, razvijajo in nenehno nadgrajujejo. So prenašalke starih izročil in receptov tradicionalnih jedi širši javnosti in na mlajše rodove. Tako so se tudi letos v okviru Zveze kmetic Slovenije predstavile na Mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, in sicer v torek, 27. avgusta. Članice so na stojnici ves čas izdelovale piškotke, katerih glavna sestavina je kočevski med. Imenujejo jih kočevski panjički, čebelji panjički ali tudi storžki. Obiskovalci so bili nad sladkimi storžki navdušeni in mojstrice so komaj dohajale, da pladenj tekom celotnega sejemskega dogajanja tisti dan ni bil prazen.

NASLEDNJE LETO BO ŽE 35 LET DPŽ KOČEVSKE

Aktiv kmečkih žena Poljanske doline ob Kolpi je bil ustanovljen leta 1990, tri leta pozneje pa so ustanovile Društvo podeželskih žena Kočevske. Za razvoj društva je veliko prispevala Ana Ogorelec, kmetijska svetovalka, ki je tudi članica društva. Prva predsednica je bila Marija Horjak, druga je še vedno aktualna Bojana Klepac. Do nastanka novih občin Kostel in Osilnica je bilo v društvo okrog 200 članic, danes jih je včlanjenih 50 do 60. Društvo se ukvarja z prenosom različnih, mogoče že pozabljenih znanj in veščin iz starejših rodov na mlajše. »Vidimo se v vlogi mostu med preteklostjo in prihodnostjo,« pove predsednica Bojana Klepac. Starejše članice z veseljem prenašajo različna znanja na mlajše in potem vse skupaj na različnih tečajih na vso ostalo zainteresirano javnost, še posebej na otroke kočevskih vrtcev in s katerimi zelo dobro sodelujejo. Povezujejo se in sodelujejo z društvi iz sosednih občin, več leto tesno sodeluje z društvom iz Lukovega dola na Hrvaškem. Predvsem pa sodelujejo z društvi v občini Kočevje in z Občino Kočevje, ki jih pri njihovem delu zelo podpira.

Vse njihove dejavnosti so usmerjene v štiri različna področja: kulinarika, kmetijstvo in vrtičkarstvo, zdrava pridelava hrane in ohranjanje ter povečanje kakovost življenja na podeželju.

VEČINA PROJEKTOV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA

Prva leta delovanja so bila posvečena slovenski in predvsem kočevski kulinariki. Raziskovale so stare recepte jedi in njihovo umestitev v kočevski prostor. Seveda so sledile tudi novim trendom. V zadnjih letih so pripravile več kulinaričnih izobraževanj in delavnic z vsebinami, ki jih je na kočevsko prinesel Ervin Mihič, nekoč stanujoč v Gotenici in do smrti v lanskem letu, živel v Avstriji. Kočevska kuhinja in priprava jedi je bila zelo preprosta. Med avtohtonimi jedmi so kolerabna in zeljna juha, čušpajz, to so jedi, v katerih so uporabljali to, kar je zraslo doma na vrtovih. Podobno je danes, saj imajo domačini na vrtovih polno zelenjave, ki sicer mora biti zelo zaščitena pred divjimi zvermi in divjadjo.

Za namen izobraževanja iz področju kmetijstva in predvsem pridelave hrane se uspešno prijavljajo na različne občinske razpise. Tako pripravljajo najrazličnejša predavanja, na katera povabijo različne strokovnjake in so namenjena tako članicam kot tudi širši javnosti. Pogosto obiščejo dobre prakse v kmetijstva v občini, kmetije svojih članic, druge kmetije v regiji in tudi širše. Za prenos znanja in razvoj dejavnosti so zelo pomembni prav primeri dobrih praks, pove Bojana Klepac.

Članice DPŽ Kočevske so nepogrešljiv partner številnih društev in organizacij v Občini Kočevju ter promotor Kočevske na širšem oz. tudi državnem nivoju.

TRŽNICA KOČEVJE

Društvo je bilo partner pri pridobivanju sredstev in ureditvi tržnice Kočevju. Tržnica Kočevje je ena dobrih zgodb v kraju. Tržnica v Kočevju je bila zgrajena v šestdesetih letih kot razdelilnica mleka in nadkrita tržnica. Kasneje se je uporabljala kot razstavni prostor, zgradbo pa so kočevski prebivalci poznali kot Likovni salon. Potem je desetletje stavba čakala na prenovo, kar se je tudi zgodilo. Leta 2014 je tržnica v obnovljenem in tehnično izboljšanem objektu ponovno zaživela. V zadnjih letih delovanja se je tržnica med ljudmi dobro uveljavila. Številni branjevci in branjevke danes ponujajo kakovostne izdelke in s tem dvigajo zavest ter zaupanje v lokalno pridelavo.

DPŽ Kočevske je leta 2005 prejelo bronasto priznanje Občine Kočevje za svoje požrtvovalno delo.

PODEŽELJE NAŠE MESTO

V sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje, Ljudsko univerzo Kočevje in Občino Kočevje so izvedli projekt Podeželje naše mesto, v okviru katerega so imeli vrsto različnih aktivnosti v vseh petih občinah (Kočevje, Sodražica, Kostel, Loški Potok, Osilnica) območja. Na različnih lokacijah so izvedli motivacijske delavnice, na katerih so se ukvarjali z medgeneracijskim povezovanjem, spoznavali so zgodovino in kulturno dediščino kraja. Na učnih delavnicah so spoznavali pravila zdrave prehrane in gibanja, zdravilne rastline in izdelavo lesenih izdelkov. Na praktičnih delavnicah članic Društva podeželskih žena Kočevske so kvačkali in pletli, pripravljali stare jedi na sodoben način, urejali vrtove in vaška središča, se družili ob vaških in družinskih igrah ter prepoznavali svoje potenciale ob izdelavi osebnega portfolija.

Članice DPŽ Kočevske se predstavljajo tudi na prireditvah v sosednjih občinah, predvsem v Ribnici in v Velikih Laščah.

POMEN LOKALNE HRANE VSE VEČJI

V letošnjem letu so članice DPŽ Kočevske imele že več aktivnosti in izobraževanj. V prostorih Osnovne šole Ob Rinži so imele predavanje z naslovom Alternativna priprava tal (brez oranja) in setev zgodnje zelenjave.

Članice so spoznale dobro prakso kmetijskih pridelkov, ko so se z Ano Ogorelec sprehodile po osrednji tržnici v Ljubljani in spoznale neposredno prodajo lokalne zelenjave. Sledilo je srečanje s pridelovalci, s katerimi je Ana kot kmetijska svetovalka pomagala pri tehnologiji pridelave zelenjave.

Na ekološki kmetiji Omerza oz. žrebetišču slovenske hladnokrvne pasme konj so spoznale vzrejo teh plemenitih in vsestransko uporabnih konj. Na kmetiji Pivec v Litiji so imele delavnico o pridelavi zdravilnih zelišč.

V načrtu imajo še obisk kmetije Brdnik v naselju Rajhenav v Kočevskem Rogu, kjer bodo izvedele vse o vzreji govedi pasme limuzin in pravilni pripravi govejega mesa. To naj bi se zgodilo 14. septembra.

Že sedaj so začele razmišljati o pripravi svoje tradicionalne jesenske razstave pridelkov in izdelkov. Skupaj z učenci osnovne šole in otroci vrtca pripravijo na tržnici v Kočevju bogato razstavo, ki predstavlja jesenski čas in jesenske pridelke. Zagotovo bo razstava s pisanimi aranžmaji jesenskih pridelkov bogata in zanimiva.