Iz analize stanja izhaja, da je treba vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter z namenom ohranjanja genskih virov spodbuditi kmetijska gospodarstva k reji lokalnih pasem (avtohtonih in tradicionalnih) domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje. Reja slovenskega hladnokrvnega (SHL) konja je kot avtohtona slovenska pasma podprta v okviru SKP 2023-2027 v okviru intervencije IRP42 Lokalne pasme in sorte v operaciji LO.1 Lokalne pasme.

Namen intervencije je ohranjanje lokalnih pasem domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, njihove genske raznovrstnosti in preprečevanje izgube biološkega materiala, prilagojenega določenemu okolju.

Konji imajo izredno pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnem upravljanju travišč, kar je tudi eden izmed temeljnih namenov ekološkega kmetijstva, ki ga spodbuja tudi ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo.

Marsikatera manjša kmetija bi opustila kmetovanje, na primer kmetija z nekaj kravami, pa ji reja konj predstavlja večjo motivacijo, večjo dodano vrednost, pogosto kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. To velja še bolj za mlajše generacije. Prav s pomočjo rejo konj je biotsko bogata in dragocena kmetijska kulturna krajina tudi  obdelana. Konji se vzrejajo ekstenzivno in niso problematični glede toplogrednih plinov, izboljšujejo kakovost tal, FFS se v konjereji ne uporabljajo. Vzreja konj je naravi neprimerljivo bolj prijazna kot intenzivna reja produktivnih domačih živali, kar je skladno s pričakovanimi smernicami Skupne kmetijske politike (zeleni prehod, de – intenzifikacija reje, dobrobit živali…).

NASTANEK PASME

Pričetki reje slovenskega hladnokrvnega konja segajo že v 19. stoletje,  v leto 1964, ko se je pričela voditi rodovniška knjiga za pasmo. Izoblikovalo se je šest linij žrebcev, pet linij  po noričanih – Nero, Vulkan, Schaunitz, Diamant in Elmar, samo ena ima za zarodnika hrvaškega žrebca belgijsko međimurskega porekla – Nikodem. Rodovniška knjiga kobil  je razdeljena glede na poreklo na A in B rodovnik.

V operacijo Lokalne pasme intervencije IRP42 Lokalne pasme in sorte je treba vključiti najmanj eno glavo živine (GVŽ). Letno plačilo za avtohtone pasme je 168,79 evra na GVŽ

O PASMI

Slovenski hladnokrvni konj je skladen, čvrst, plemenit, srednjega okvirja.  Tradicionalno se uporablja za vožnjo vpreg, vedno pogosteje tudi za ljubiteljsko jahanje, za terapevtske namene, občasno še vedno tudi za delo v gozdu in na polju. Predvsem pa je reja konj SHL pasme za namen vzreje klavnih konji in žrebet.

Reja je ekstenzivna, konji se v sezoni pasejo na prostem. Povečuje se število rejcev, ki preko celega leta vzrejajo živali v hlevih za prosto rejo. Reja ima pomemben doprinos pri ohranjanju kulturne krajine in biotske pestrosti.

Skupno število konj je približno 3.400 živali, plemenskih živali je 1380, od tega 1260 plemenskih kobil in 120 plemenskih žrebcev. Vsako leto se povprečju registrira 750 žrebet. Z državnim žrebetiščem se vzdržuje in ohranja stalež plemenskih žrebcev v javni lasti, ki so potrebni za doseganje zastavljenih rejskih ciljev. Od leta 2005 je priznana rejska organizacija Združenje konj slovenske hladnokrvne pasme (PRO ZRKSHP),  ki trenutno šteje 350 članov. Rejska organizacija si prizadeva za napredek v kakovosti vzreje, dela na promociji  in prepoznavnosti pasme. Organizira rejske prireditve kot so licenciranje novih mladih in petletnih žrebcev, menjavo žrebcev in odbiro mladih žrebičkov, preizkus delovne sposobnosti, skupni sprejem kobil v rodovnik. V okviru rejske organizacije deluje ocenjevalna komisija, ki je pristojna za ocenjevanje živali v skladu z rejskim programom.