Konj že od nekdaj spremlja slovenskega kmeta. Nekoč mu je pomagal pri vseh težjih opravilih, že od konca 15. stoletja je bilo furmanstvo pomembna dejavnost kmečkega prebivalstva. Še vedno kmečki konji občasno opravljajo delo na poljih in v gozdu. Predvsem se uporabljajo za vožnjo vpreg, za ljubiteljsko jahanje in v glavnem za vzrejo klavnih konj in žrebet. Konji in njihove dejavnosti so tudi bogat del naše kulturne dediščine. Tradicijo reje teh plemenitih živali ohranjajo na številnih kmetijah.

Slovenska hladnokrvna pasma konj se je izoblikovala na osnovi avtohtone populacije konj. Leta 1964 je bila pasma poimenovana, zanjo se je začela voditi rodovniška knjiga ter bilo ustanovljeno žrebetišče. V žrebetišču se vzdržuje in ohranja stalež plemenskih žrebcev v javni lasti, ki so potrebni za doseganje zastavljenih rejskih ciljev.

VSAKO LETO SE REGISTRIRA 750 ŽREBET

Danes je v Sloveniji približno 3400 konj slovenske hladnokrvne pasme. Od tega je 1380 plemenskih živali, in sicer 1260 plemenskih kobil in 120 plemenskih žrebcev. Vsako leto se v povprečju registrira 750 žrebet. Povečuje se število rejcev, ki prek celega leta vzrejajo živali v prosti reji. Konjereja je pomemben doprinos pri ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti.

Na 2. državni razstavi konj slovenske hladnokrvne pasme, ki je bila na hipodromu Stožice v Ljubljani, je bilo razstavljenih 160 konj iz vse Slovenije. Prava paša za oči so bile lepo urejene in za razstavo skrbno pripravljene najlepše in najboljše živali. Lastniki ali vodniki so konje vodili na roko v koraku ali kasu v predstavitveni maneži. Občudovanja vredne so te plemenite živali, ki jih odlikuje skladnost, čvrstost, dober karakter in miren temperament ter pravilni in izdatni hodi. Žal so med številnimi vabljenimi gosti manjkali predstavniki pristojnega ministrstva. Tako se nadaljuje njihov mačehovski odnos do konjereje.