Pred sedmimi leti sta Klemen in Urška Mumelj pobirala prvi pridelek, danes imata dva rastlinjaka, v katerem od marca do oktobra raste ingver. Ker za rast potrebuje enajst mesecev ugodnega, predvsem toplega vremena, ga kopljeta tri do štiri mesece prej in ga kupcem ponujata kot mlad ingver, ki ima še tanko lupinico, je atraktivne rožnato smetanove barve in povsem drugačen od tistega v trgovini.  

Klemen je kot študent zootehnike, ko mu je umrl oče, prevzel živinorejsko kmetijo in jo že takrat usmeril v ekološko. Leta 2009 je tudi uradno kmetijo prevzel in čez nekaj let sta z ženo Urško razmišljala kako bi kmetijo še razvila, jo oplemenitila in ji dodala vrednost. Porodila se je ideja o pridelavi ingverja, ki je na trgu prisoten že dalj časa, predvsem pa najrazličnejši izdelki iz ingverja, a vse le iz uvoza. In našla sta izziv zakaj ga ne bi poizkusila pridelati v slovenski zemlji. Klemen je brskal po internetu, iskal informacije o ingverju in njegovi pridelavi. Naletel je na spletno stran Virginia State Univerisity in preko nje prišel do  ekološke kmetije, ki je pridelovala mladi ingver. Območje Virginije ima zelo podobne podnebne pogoje kot so pri nas, zato je začel iskati semenski material in našel kmetijo na Havajih, ki so pridelovali certificirana ingverjeva semena – gomolje. Po dogovarjanjih s pridelovalko sta se z Urško kljub riziku odločila, da uvozita štiri kilograme semenskega ingverja, kar ju je stalo 600 evrov vključno z vso potrebno dokumentacijo. Ingver sta zasadila v lončke in po štirih tednih so iz lončkov, ki sta jih imela takrat še v stanovanju, vzklili prvi listi. Klemen je ob pomoči brata naredil zasilni rastlinjak in ko so bile temperature višje sta sadike presadila, jih redno zalivala, rastlinjak nenehno prezračevala in občasno tudi rastlino odkopala ter preverila kaj se z gomolji dogaja v zemlji. Oktobra, ko se je nadzemni del začel sušiti, sta odebeljene mlade ingverje izkopala. Ker v okolici ingver ni bil poznan, sta 20 kilogramski pridelek mladega ingverja naložila v zaboj in se odpravila na ekološko tržnico na Pogačarjev trg v Ljubljano. V slabih dveh urah sta prodala ves pridelek. Kupci so dobesedno razgrabili rožnato obarvan mlade gomoljčke.

V teh letih sta si pridobila vrsto stalnih strank, ki že septembra kličejo kdaj bo ingver. Kupec, ki je prvo leto kupil 100 gramov, je naslednje leto naročil 500 gramov in več. Ingver kopljejo sproti po naročilu kupcev, ki so iz vse Slovenije. Večina kupcev pride na dom, bolj oddaljenim ga pošljejo po pošti.

IZ IMPROVIZIRANE V RESNO PRIDELAVO

Naslednje leto sta naročila enkrat več semenskih gomoljev in pridelala še enkrat več mladega ingverja, ki sta ga oktobra prav tako brez težav prodala. Zanimanje za mladi slovenski ekološki ingver je bilo vedno večje in morala sta se odločiti ali pridelavo povečati in jo zastaviti bolj resno ali jo opustiti, saj je stanovanje bilo premajhno, zasilni rastlinjak pa prav tako neustrezen. Odločila sta se za resno pridelavo, a se je zataknilo pri ureditvi rastlinjakov. Na najboljši zemlji ga ni bilo mogoče postaviti, ker občinski prostorski načrti tega niso dovoljevali, poleg tega je z novo zakonodajo bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Izkazalo se je, da je rastlinjak mogoče postaviti kot pomožni kmetijski objekt, vendar pod pogojem, da od že obstoječih objektov ni oddaljen več kot 20 metrov, kar je v njihovem primeru pomenilo postavitev rastlinjaka na najslabši ilovnati zemlji, za kar sta se tudi odločila. Uspešna sta bila na razpisu za sofinanciranje investicije in tako sta spomladi 2020 za hlevi že stala dva sodobna rastlinjaka z dvojno folijo, opremljena z namakalnim sistem z razpršilci in cevmi za kapljično namakanje v skupni velikosti 270 kvadratnih metrov. Danes je v rastlinjaku tudi avtomatsko reguliranje temperature in vlažnosti, pod folijami pa še mreža za osenčenje, saj se nadzemni del rastline prehitro začne sušiti. Lansko leto je bila pridelava uspešna in tudi letos sta mladi ingver začela pobirati sredi oktobra in ga bosta glede na veliko povpraševanje kupcev končala v naslednjem tednu ali dveh.

Ingver je avtohtona rastlina iz Kitajske. Je ena od pikantnih začimb, ki pomirja želodec, greje telo in reši marsikatero tegobo. Zaradi sestavin je eden najmočnejših antioksidantov.

ŽELJA O DELOVNEM MESTU NA KMETIJI SE URESNIČUJE

Klemen in Urška imata že od začetka željo, da bi 20 hektarsko kmetijo razvila do prihodkov, s katerimi bi zagotavljali tudi delovno mesto. Obdelovalne zemlje, predvsem travnikov in pašnikov ter nekaj njiv je 15 hektarjev, ostalo je gozd. Poleg 30 glav govedi, od tega 14 krav dojilj s teleti v prosti reji, plemenske svinje krškopoljske pasme in že sedmo leto pridelave ingverja  še ni dovolj, a sta se odločila, da Urška po ravnokar končani porodniški njunega četrtega otroka ostane doma.

V teh letih si je pridelavo ingverja ogledalo že več kmetijskih svetovalcev na območju in vsi skupaj razmišljajo kako naprej. Čeprav delata zelo kakovostno kompostno zemljo z hlevskim gnojem in drugim organskim odpadkom, se jim postavlja vprašanje kolobarja. Že lani in tudi letos bosta po izkopanem ingverju zasadila jesenski česen in čebulo, kar bo zemljo dodatno razrahljajo in razkužilo, a vprašanje je ali bo po večletni zasaditvi ingverja potreben poseben kolobar. Vsekakor načrtujeta s pridelavo ingverja nadaljevati in že razmišljata tudi o predelavi. Mladi ingver je potrebno porabiti v treh do štirih tednih od izkopa, zato že preizkušata različne možnosti shranjevanja. Zaenkrat ga za lastno porabo shranjujeta tako, da ga svežega zamrzneta ali ga zribata v kašo, ki jo nalijeta v modelčke za led in zamrzneta. Na kmetiji jima poleg mame  Bernarde pomagajo Klemnova brata in sestra z družinami in vsi skupaj že preizkušajo tudi najrazličnejše recepte pijač, peciva in drugih dobrot z ingverjem. 

Kmetija Mumelj je bila pred sedmimi leti prva, ki je na trgu ponudila slovenski mladi ekološki ingver.