V tehnologiji pridelava jabolk namizne kakovosti mora sadjar v teh časih upoštevati vse neugodne vremenske razmere tekočega pridelovalnega leta in razmere preteklih letin. V tem se uspešne tehnologije razlikujejo od neuspešnih. Sadjari so si na strokovni ekskurziji med drugim ogledali tudi uspešno sadjarsko kmetijo Medved, ki je v lanskem letu rešila pridelek pred pozebo z oroševanjem in tudi letos so na velikonočni ponedeljek zagnali oroševalni sistem.

Kmetija Medved iz Žikarc pri Zgornji Koreni je iz nekoč mešane kmetije prešla v čisto sadjarsko. Do leta 2004 je bilo sedem hektarjev nasadov jablan, danes jih imajo 14. Vsi nasadi (5 ha idareda, 4 ha topaza, po 2 ha breaburna in jonagolda ter1 ha gale) so opremljeni s protitočno mrežo in namakalnim  sistemom, šestehkatrski nasad pa ima urejen tudi oroševalni sistem. Za namakanje je na voljo zbiralnik vode, v katerem se zbere 1.200 kubikov vode, na dveh hektarjih pa je zbiralnik , kjer je vode do 45.000 kubikov, kar zadostuje za 200 ur oroševanja. V lanskem letu so skupaj oroševali 72 ur, največ drugo najhladnejšo noč, ko je temperatura padla na -7 °Celzija. Z oroševanjem so nasad v celoti rešili pred pozebo. Tudi letos so nasad oroševali, ko je na velikonočni ponedeljek kljub boljši napovedi temperatura padla pod -3 °Celzija. Kot je povedal Vinko Medved je prvi pogoj oroševanja, da je dovolj vode. Pri klasičnem oroševanju je za uspešno zaščito pred pozebo priporočeno dodati 4 mm padavin ali 4 litre na kvadratni meter na uro, za nižje temperature od – 6 ali – 7 °Celzija pa 6 – 7 mm na uro. Klasični oroševalni sistem mora imeti dovolj velike količine vode (40 do 60 ali 80 m3/ha/h) in mora obratovati na celotni površini hkrati. Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Maribor poudari še, da zaradi velike količine padavin na težjih tleh lahko pride do zadušitve korenin, še zlasti, če se pozebe pojavljajo več dni zaporedoma. Temu se lahko izognemo s pravilno pripravo terena pred sajenjem (planiranje, dreniranje) in izborom takih sadnih vrst in podlag, ki so manj občutljive na zadušitev korenin.

30.000 evrov po hektarju je investicija v oroševalni sistem.

60. do 80.000 evrov po hektarju stane ureditev novega sodobnega nasad jabolk, ob tem, da so stroški različni glede na pripravo terena, oddaljenosti vodnega vira, sorte sadik in drugih stroškov.

TOČE OGROŽAJO TRETJINO DOMAČEGA PRIDELKA

Sadjarji ugotavljajo, da se je strošek postavitve proti točne mreže ob primerni obliki subvencioniranja investicij trajnih nasadov jablan, od 50-70%, pokazal kot zelo sprejemljiv ne glede na velikost in organiziranost pridelave in trženja. Vplivi protitočnih mrež pa niso samo pozitivni. Večje spremembe so nastale zaradi spremenjenih pogojev pri opraševanju, saj je let čebel zelo omejen. Tudi težave dvobarvnih sort s pridobivanjem primernega deleža rdeče barvo so lahko v določenih letih zelo velike, zato pri širitvi sort pod mrežo dajejo prednost rdečim klonom. Rast dreves pod mrežami je bujnejša in težje obvladljiva. Večja je izmenična rodnost. Zorenje iste sorte jabolk, predvsem zelo poznih sort, je pod mrežo kasnejše, tudi do 14 dni. Težavnejše je tudi načrtovanje ukrepov kemičnega redčenje cvetov in plodičev jablan. Mreža s svojo dodatno senčitvijo pospešuje učinke kemičnega redčenja.

Hladno vreme v sicer obilnem cvetenju jablan je v marsikaterih nasadih povzročilo slabo oplodnjo in kasnejše redčenje slabih plodov. V teh nasadih bo večje tudi junijsko trebljenje in jabolk bo manj.

REZ NA KLIK POVEČALA RODNOST

Dosedanje izkušnje z zimsko rezjo na »klik« v gostih nasadih Podravja od leta 2004 pri oblikovanju visokega ozkega in zelo ozkega vretena v nasadih z mrežami proti toči na višji armaturi so potrdile pričakovanja skoraj v celoti. Rez naj bi trajno povečala rodnost nasadov vseh sort jablan, za najmanj 10 do 50 odstotkov. Z zimsko rezjo so zmanjšali izmenično rodnost tudi bolj problematičnih sort jabolk, kot je na primer pozno zoreča sorta fuji in najpoznejša sorta cripps pink. Zaradi takšne rezi so oveski plodov na drevo optimalni (6-7) in ohranjajo ravnovesje rasti z rodnostjo v. Razvoj in dozorevanje plodov je v vseh predelih krošenj dreves mnogo bolj izenačen. Istočasen je optimalni čas prvega obiranja, od 50 do 80 odstotkov vseh plodov. Potrebni sta največ dve obiranji tudi pri pozno zorečih zimskih sortah. Les kljub blagim zimam in daljšimi sušnimi obdobji primerno dozori. Diferenciacija cvetnih brstov je boljša, več cvetnih brstov boljše kakovosti, zaradi rodnega nastavka pretežno na dvo in tro letnem rodnem lesu. Prehranjenost rodnega lesa je boljša, zato je manjša prizadetost rodnega nastavka po zimskih in tudi spomladanskih pozebah. Večji je tudi učinek namakanja.

1.000 hektarjev od vseh nekaj čez 2.000 hektarjev intenzivnih nasadov jablan je zaščitenih z mrežami proti toči, le peščica od teh je oskrbovanih z vodo in ima urejene aktivne sisteme namakanja., nasadov s proti slansko zaščito pa imamo le za vzorec.

TRGOVCI ZNIŽUJEJO MEJNE VREDNOSTI AKTIVNIH SNOVI

Jože Miklavc, prav tako iz KGZ Maribor je predstavil možnosti in pojav bolezni in škodljivcev ter kako in s katerimi sredstvi, ki so na razpolago, jih zaščititi. Letos škrlupa na plodovih še niso zaznali. Zaradi ugodnega vremena večjih težav letos s škrlupom naj ne bi bilo. Prepričan pa je, da bodo trgovske verige v primeru viškov jabolk v prihodnje zniževale mejne vrednosti aktivnih snovi. Zagotovo bo prišlo glede na evropske smernice uporabe zaščitnih sredstev prišlo do letnih količinskih omejitev določenih snovi. Znani so dolgi postopki registracije novih sredstev za varstvo rastlin, ki pa se začne šele takrat, ko zanj pokaže zanimanje podjetje, ki ga bo prodajalo. Sadjarji so opozorili na določene pripravke, ki naj bi jih v tujini že nekaj časa uporabljali mesec dni pred obiranjem jabolk za nevtraliziranje ostalih aktivnih snovi, a o tem nihče ni želel govoriti, vsaj ne javno.

Jože Miklavc je še opozoril na spremljanje pojava rdečega pajka. Še večje težave lahko sadjarjem povzroči marmorirana smrdljivk in tudi krvava uš, ki prav v tem času migrira.

Poleg Miše Pušenjak iz KGZ Maribor, ki je govorila o pomenu opraševalcev v sadjarstvu in s sodelavci v nasadu Medvedovih izdelala žuželčnik, je dr. Mario Lešnik iz Fakultete za kmetijstovin biosistemske vede Maribor demonstriral prikaz čiščenja škropilnic. Pri tem je omenil, da je Slovenija četrta v EU na četrtem po številu škropilnic na prebivalca, na terenu pa je še vedno naletel na številne stare škropilnice brez nalepke ali z nalepko, ki si je ne zaslužijo.

PO USPEŠNI PRIDELAVI SLEDI ZAHTEVNA PRODAJA

Ustrezna tehnološka znanja in izkušnje v pridelavi jabolk namizne kakovosti so zagotovilo za redne in dobre pridelke domačih jabolk. Žal se slovenki sadjarji dušijo v množici birokratskih obveznosti do vseh mogočih kontrol pridelav in trženja. Letos naj bi zaživel tudi projekt »Izbrana kakovost Slovenije« za sadje pridelano na slovenski zemlji. Mnogi v tem projektu vidijo le še en dodaten lahek in gotov zaslužek kontrolnih in promocijskih organizacij. Projekt je zastavljen tako, kot da je povsem samo po sebi umevno, da bodo sadjarji pridelali v prihodnje mnogo več raznolikega domačega sadja odlične kakovosti in sami iz svojih prihodkov poskrbeli še za svojo promocijo in prodajo. Sprašujejo pa se ali bo učinek tako zastavljenega projekta imel celo povsem nasproten učinek od željenega. In bodo zvesti domači potrošniki slovenskega sadja zaman tavali med množico trgovskimi polic po Sloveniji in iskali okusna slovenska jabolka, ker jih bodo domači sadjarji raje izvozili.

JABOLKA IZ POLJSKE PO 10 CENTOV ZA KILOGRAM

Na Poljskem so pridelovalci jabolk veliki veleposestniki, kjer je en nasad velik  tudi tisoč hektarjev in več. 60 % prodaje jabolk je urejene, 40 % je neurejene, ki z dvema milijonoma jabolk ruši celoten evropski trg jabolka. Zaradi zaprtja ruskega trga, je pritisk poljskih jabolk k nam velik. Hladilnice morajo do nove sezone izprazniti, zato je trenutna cena poljskih jabolk 10 centov za kilogram, plus osem centov za transport.