Na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je v Krškem potekal v organizaciji Strokovnega sadjarskega društva Slovenije (SSDS) in Biotehniške fakultete so udeleženci razpravljajo o novih izzivih v sadjarstvu, ki se je v zadnjem obdobju znašlo v nezavidljivem položaju zaradi naravnih nesreč, kot so pozebe in suše na eni strani, ter neugodnih ekonomskih razmer na drugi strani.

Državni sekretar dr. Blaž Germšek je kot eno glavnih rešitev v boju proti podnebnim spremembam navedel uvajanje novih tehnologij: »Podnebne spremembe terjajo nove postopke, nove tehnologije in razmislek o vedenju sadjarske panoge.« Sadjarji se morajo posluževati namakanja, fertilizacije ter protitočnih mrež. Sadjarstvo je podprto tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP 2023-2027), kjer je eden ključnih ciljev krepitev organizacij proizvajalcev.

Prvi sadjarski kongres je bil leta2004 prav tako v Krškem. Ob 20. obletnici se sadjarji zavedajo, da so premagali kar nekaj težav, a čakajo jih novi izzivi ter iskanje priložnosti za napredek in inovacije. Predsednik SSDS Robert Veberič je izpostavil spreminjajoče se okolje, prehod na naravi prijazen način pridelave in vključevanje digitalizacije. Za razvoj sadjarstva so ključnega pomena sodobne tehnologije, trajnostna pridelava, visoko kakovostno sadje in povezovanje vseh akterjev, v prvi vrsti pridelovalcev, univerz, raziskovalnih inštitucij, svetovalne službe ter pristojnega ministrstva. Naloga vseh je, da slovensko sadjarstvo ostane in postane konkurenčno, inovativno in trajnostno. »Če želimo ali ne, bo treba ugrizniti v to jabolko! Na vseh nas pa je, kako sladko ali kislo bo.«

12.000 hektarjev sadovnjakov obdeluje 22.000 pridelovalcev sadja.

PRI JUŽNEM SADJU JE ČETRTINA TEŽE LUPINA

Dekanja Biotehniške fakultete Marina Pintar je izpostavila neugodne razmere, ki v zadnjih letih zmanjšujejo pridelek in dražijo pridelavo, kar pa na široko odpira vrata zunanji konkurenci. Ne dolgo nazaj je veljalo, da so uspešne inovacije tiste, ki so ekonomsko upravičene in znotraj zakonodajnega okvira, sedaj pa je treba vključiti še javnost in okolje.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je poudaril, da glede na vremensko dogajanje okoljske omejitve sadjarjem niso naklonjene. Po eni strani se poudarja pomen sadja v zdravi prehrani, po drugi pa se sadjarstvo omejuje. Na očitke, da je naše sadje predrago, je podal nazorno primerjavo z južnim sadjem, pri katerem lupina, ki jo zavržemo, lahko predstavlja več kot četrtino teže. Pri domačem sadju nista užitna le pecelj in muha, in četudi bi ju pojedli, nam to ne bi nič škodilo.

NEPOVEZANOST – RAK RANA SLOVENSKIH SADJARJEV

Zbrane je iz Strasbourga nagovoril tudi evropski poslanec Franc Bogovič. »V času prvega kongresa smo še trkali na vrata EU, letos pa 20-letnico vstopa v EU, kar pomeni tudi 20 let skupne evropske kmetijske politike.« V tem obdobju je Bogovič v lastnem nasadu posekal prvo generacijo jablan in jih nadomestil z novimi. Čeprav ima nasad opremljen s protitočnimi mrežami in napeljan kapljični sistem za namakanje, so posledice podnebnih sprememb zaradi spomladanskih pozeb večje, saj je spomladi vegetacija najmanj dva tedna bolj zgodna. Med drugim je predlagal ponoven razmislek o vzpostavitvi vzajemne zavarovalnice. V slovenskem strateškem načrtu pa bo treba preveriti, ali je na razpolago dovolj sredstev za vse nujne ukrepe. Bogovič je opozoril, da po Evropi že delujejo organizacije proizvajalcev, v Sloveniji pa to predstavlja zamujeno priložnost, ki zmanjšuje konkurenčnost ter onemogoča povezovanje in sodelovanje sadjarjev.

1.938 ha je intenzivnih nasadov jablan, od tega je

1239 ha (64 %) nasadov opremljenih z mrežami proti toči

470 ha (24 %) je namakanih

95 ha ima oroševalni sistem.

KAM GRE SLOVENSKO SADJARSTVO?

Kongresa se je udeležilo 90 strokovnjakov s področja sadjarstva. Marko Babnik je preletel zgodovino sadjarstva do danes pod naslovom Slovensko sadjarstvo – quo vadis? V drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja so slovensko sadje prodajali na Dunaju, v Budimpešti in v Trstu. Imeli smo okrog 42.000 ha sadovnjakov. Veliko težavo so predstavljali škodljivci, pridelki pa so bili nizki. Z uvedbo novih tehnologij, gostega sajenja in poslovno povezanostjo so sadjarji premagali krizo v sedemdesetih letih. Temeljno vodilo je bila ekonomska uspešnost nasadov.

Slovenija je primerljiva z razvitimi evropskimi državami glede intenzivnosti sadjarstva, vendar zaostaja pri zaščiti, stalnosti pridelkov in hladilni infrastrukturi, predvsem pa se sadjarji niso uspeli poslovno povezati in ne dosegajo ustrezne cenovne politike. Odkupna cena slovenskih jabolk je precej nižja od odkupne cene jabolk v Nemčiji, Avstriji ali Italiji. Po drugi strani je močan pritisk poceni jabolk iz Poljske.

Delež samooskrbe s sadjem v Sloveniji (Vir: SURS)

Leto                            1991                2000                2022

Samooskrba (%)         90                    66                    29

KAKO IZBOLJAŠATI STANJE?

Med načrti za izboljšanje slovenskega sadjarstva je Babnik izpostavil ukrep za blažitev podnebnih sprememb, izkoriščanje odličnih okoljskih razmer, vzpostavitev učinkovitega poslovnega modela, inovacije, povezovanje izobraževalnih in strokovnih inštitucij ter prenos znanja do sadjarjev, ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj in postavitev kompetenčnega centra.

Med ukrepi za izboljšanje stanja je omenil uporabo biotehnologije, ki je cenejša, varna in učinkovita rešitev proti pozebam, suši, boleznim, škodljivcem, virusom in še mnogim drugim problemom. Sadjarji se bodo tako hitreje približali cilju pridelati sadje z 0,0 ostanka FFS. »Treba je namreč pridelati sadje vrhunske kakovosti. Ne smemo se ozirati na konkurenco iz tujine, npr. iz Poljske, ampak samozavestno postaviti pravo ceno za našo kakovost in najti kupce na trgu EU in doma, ki bodo to prepoznali in sadje kupili. Četrte industrijske revolucije ne moremo izpeljati brez popolnega dostopa do interneta in digitalizacije. V sadjarstvu je prisotna tako v tehnologiji pridelovanja kot pri skladiščenju in prodaji. Tako postajajo skladiščenje, sortiranje in pakiranje ter logistika skoraj popolnoma avtomatizirani. Uvajanje dronov omogoča hitro in natančno odkrivanje bolezni in škodljivcev, roboti za obiranje sadja pa lahko bistveno zmanjšajo potrebo po sezonski delovni sili. Strokovnih ustanov imamo dovolj, med seboj pa morajo sodelovati. Naloga države je, da ustvari ugodne pogoje za razvoj panoge, državna administracija in resorna birokracija morata biti dober servis za panogo. Učinkovita birokracija je zlata vredna in nujno potrebna, ne sme pa se razviti v birokratizem,« je zaključil Babnik.

Površine intenzivnih nasadov v ha pri različnih sadnih vrstah v Sloveniji (Vir: MKGP)

Sadne vrste                             leto 2000                    Leto 2023

Jablane                                   3081                           1938

Hruške                                    374                             213

Breskve in nektarine              737                             225

Višnje                                     72                               8

Češnje                                     92                               214

Marelice                                  43                               89

Slive in češplje                       57                               67

Orehi                                      77                               577

Jagode                                    107                             130

Oljke                                       586                             1630