Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo bo danes in jutri 9. in 10. maja 2025 tradicionalni tokrat 18. dnevi odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin. Pridelava in predelava zelišč ima pri nas velik potencial, kar podpira tudi SN 2023-2027, predvsem v okviru intervencije IRP19 ekološko kmetijstvo.   

Dogodek Dnevi odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu poteka v okviru Javne službe v vrtnarstvu in je letos še posebej pomemben, saj je v bogatem programu predstavljene tudi  Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči do leta 2029. Smernice so pripravili strokovnjaki na področju zelišč v sodelovanju s pridelovalci zelišč ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ob sodelovanju nevladnih organizacij, vključno z Združenjem Ekoci. V združenju menijo, da je to pravi korak k vzpostavitvi in povezovanju zeliščarske panoge.

EKOLOŠKA PRIDELAVA – ZELIŠČARSTVO

Zeliščarstvo je ekološka pridelovalna panoga, ki  v Sloveniji lepo raste, vendar ni urejen odkup zelišč, ni organizirano pakiranje zelišč  v filter vrečke, ki bi omogočalo ponudbo slovenskih čajev  tudi v gostinstvu, niti ni razvita agroživilska panoga, ki bi omogočala izdelavo namazov in kulinarike iz zelišč. Tudi odkup zelišč za potrebe farmacije, kot je bila organizirana nekoč v Sloveniji ni več vzpostavljen. Zato so te smernice, ki vse to naslavljajo vključno s predlogi izvedbe zelo pomembne.

Smernice predlagajo 28 ukrepov za podporo trajnostnemu in konkurenčnemu razvoju na tem področju. Ključna pa sta dva pristopa. Prvi je, da je smiselno ohraniti in še razširiti trenuten pristop k pridelavi zelišč v Sloveniji, to je ročna pridelava zelišč na manjših kmetijah z visoko diferencirano ponudbo, kjer diferenciacijo predstavljajo visoka kakovost surovin, ekološka pridelava in družbeni učinki, ki jih pridelava prinaša, kot so ohranjanje kulturne krajine, poseljenost podeželja, povezava s turizmom, socialnim podjetništvom ter vključevanje ranljivih skupin prebivalstva.

Drugi perspektivni pristop pridelave zelišč, ki ga podpirajo Smernice, je pridelava zelišč na večjih površinah (na njivah), kar bi zagotovilo surovine za potrebe industrije (npr. živilska, kozmetična, farmacevtska, fitofarmacevtska) in galenskih laboratorijev ter oskrbo večjih potrošnikov (na primer javnih ustanov kot so bolnišnice, šole, vrtci, domovi za starostnike ipd. s posušenimi zelišči za čaj) ter oskrbo v slovenskih trgovinah – za splošno uporabo.

ORGANIZACIJSKI IN DRUGI UKREPI ZA RAZVOJ

Slovenija ima velik potencial za pridelavo in predelavo zelišč, vendar so za napredek potrebni organizacijski ukrepi, povezovanje pridelovalcev, vzpostavitev centra za zelišča, ozaveščenost potrošnikov in večja državna podpora. SN 2023–2027 prepoznava, da bo slovensko kmetijstvo tudi v prihodnje ostalo raznoliko in bo poleg hrane zagotavljalo tudi številne druge javne dobrine. V sistemu preskrbe s hrano so pomembni vsi proizvajalci: tako kmetijski proizvajalci, katerih proizvodnja je visoko tehnološko razvita, kot tudi majhna kmetijska gospodarstva, ki imajo potencial v smeri specializirane nišne pridelave kot je na primer zeliščarstvo. V strateškem načrtu 2023-2027 se pridelava zelišča najde  intervenciji IRP19 ekološko kmetijstvo.

SUBVENCIJSKA POLITIKA

Pridelovalci in predelovalci zelišč lahko vstopijo v letih 2023-2027 v intervencije KOPOP za površine, zasajene z zelišči v obsegu vsaj 0,30 ha. In sicer lahko dobijo za Operacijo vodni viri (operacija VOD), 238 evrov po hektarju ali za Operacijo ohranjanje kolobarja (operacija KOL) od 59 do 134 evrov po hektarju. Za Operacijo Varovalni pasovi ob vodotokih Ledava, Ščavnica (operacija PAS_VOD) znaša podpora 450 evrov po hektarju, za Operacij integrirana pridelava zelenjave (IPZ) 257 evrov in za Operacijo precizno gnojenje in škropljenje (PGS) 127 evrov po hektarju.

V začetku programskega obdobja 2023 in 2024 je bilo možno vstopiti v vse ukrepe, v letu 2025 pa bo možno vstopiti le še v ukrepe VOD, PAS_VOD in PGS. Po letu 2026 ne bo več možno vstopati v ukrepe KOPOP.

Nasadi z enoletnimi in dvoletnimi njivskimi zelišči se lahko tekom celotnega programskega obdobja 2023‒2027 vključijo tudi v enoletne intervencije Sheme za podnebje in okolje (intervencije SOPO), in sicer prav tako na površinah, večjih od 0,30 hektarja. Za Shemo konzervirajoča obdelava tal brez oranja (KONZ) je podpora okrog 18 evrov, za Shemo dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP (INHIBIT) okrog 60 evrov in za Shemo Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak (NIZI) 95,4 evrov po hektarju. EUR/ha.