Zaradi toplega vremena zgodaj spomladi je fenološki razvoj rastlin v večjem delu Slovenije dva do tri tedne zgodnejšI. Zato se vinogradniki in sadjarji bojijo, kako bosta trta in sadno drevje prenesla napovedane nizke temperature. Kljub vsem agrotehničnim ukrepom in različni zaščiti v nočeh z nizkimi temperaturami je vdor hladnega zraka povzročil poškodbe na rastlinah ali celo obsežnejšo pozebo.

Koščičaste sadne vrste so trenutno v fazah formiranja plodičev. Jablane so v različnih fazah cvetenja. Pozne sorte na hladnejših območjih začenjajo cveteti, medtem ko zgodnje sorte že zaključujejo s cvetenjem. Hruške so večinoma že odcvetele. Vinska trta je v fazah razvoja listov ter pojava socvetij. Polno odprti cvetovi koščičarjev in pečkarjev lahko pozebejo pri temperaturi zraka, nižji od –𝟮,𝟬 °𝗖. Za mlade plodiče so usodne temperature, nižje od –𝟭,𝟬 °𝗖, še zaprti brsti pa pozebejo pri temperaturah pod –𝟯,𝟬 °𝗖.

Še bolj občutljiva od pečkatih in koščičastih sadnih vrst sta oreh in vinska trta. Odpirajoče cvetne brste oreha lahko poškoduje že – 1 °𝗖. Če pa brsti že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod ničlo. Pozeba vinske trte v vinorodnih območjih običajno prizadene odganjajoče mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod -𝟮,𝟬 °𝗖.

Temperature v zadnjih dneh so povsod po Slovenij, razen na Primorskem, padle pod ledišče. Večinoma so bile od -0,5 do -2, na Štajerskem celo do -3 °Celzija, kar je že povzročilo poškodbe oziroma pozebo. Poškodbe zaradi nizkih temperatur se bodo videle že čez nekaj dni, posledice pa kasneje. Vse je odvisno od tega, kolikšna je bila pozeba, kakšno bo vreme v prihodnje in kakšno bo junijsko redčenje.

Škode po letošnjih pozebah še ni mogoče oceniti. Vprašanje pa je, kako uspešna je bila pri vseh sadnih vrstah oplodnja glede na neugodno vreme ter kako bodo vse to prenesli plodiči. Bodo odpadli, bodo deformirani, kakšno bo junijsko redčenje … koliko bo letos pridelka?

Kot pravi Andreja Brence iz KGZ Novo mesto, so razmere v letošnji pomladi ponovno  pokazale, kako rizično je sadjarstvo. Gre za delovno intenzivno kmetijsko panogo, kjer je uspešnost pridelave v največji meri odvisna od dosledne tehnološke discipline. To pomeni, da je potrebno vsa dela v sadovnjaku izvesti strokovno in ob pravem času, kar pa je v zadnjih letih v veliki meri odvisno od vremena.

Sadjarji so pred napovedanimi nizkimi temperaturami rastline okrepili z aminokislinami in drugimi sredstvi za dvig odpornosti, kar zanje pomeni tudi velik strošek.

V Posavju je bilo takoj po cvetenju toplo in vetrovno z nizko zračno vlago. To je močno otežilo izvedbo različnih načinov kemičnega redčenja plodičev jablan. Sledila je močna ohladitev ter napoved toče, sodre in snežnih padavin. To pa je onemogočilo spenjanje mrež, saj jih lahko nagrmaden sneg zelo hitro podre.

Na kmetiji Krošelj v Zgornji Pohanci pri Brežicah so v noči iz minule nedelje na ponedeljek 5-hektarski nasad jablan skušali rešiti s kurjenjem senenih bal. Kot nam je povedal Marko Krošelj, so okrog petih zjutraj, ko so temperature padle pod ledišče, do dve uri kurili. Upajo, da so s tem pridelek tokrat rešili.   

Na kmetiji Uhan v Rodinah pri Trebnjem so kurili s pomočjo treh peči, ki jih kurijo na drva in jih traktorji vozijo po nasadu. Letos so po nasadu vozili v zgodnih jutranjih urah, ko so temperature padle malo pod ledišče. Upajo, da so s tem sadno drevje, hruške, jablane in češnje, obvarovali pred pozebo. Kot nam je povedala Metka Uhan, so imeli pred leti nasade tudi zavarovane. A jih nimajo več, ker so premije previsoke in ker imajo z zavarovalnico v primeru nesreče slabe izkušnje.  

Že pred pozebo je večino marelic na Vipavskem in tudi v Posavju »odnesel« sneg, dež in toča, plodovi češenj in sliv povsod pospešeno odpadajo, grozdiči rdečega ribeza so kratki zaradi slabe oplodnje in nizkih temperatur, še vedno je nevarnost pozebe pri jablanah in hruškah. Sadjarjem tudi letos ne kaže dobre letine.