Leta 2015 sta Marinka in Stanko Oblak iz Grabna pri Ribnici v ogrevanih rastlinjakih začela s pridelavo zgodnje spomladanske solate in kasneje s paradižnikom in papriko. Po več letih imata danes preizkušene termine sajenja solate in pridelavo čez vso zimo.

Investicija v nov sodoben rastlinjak, peč na sekance za ogrevanje obeh rastlinjakov in za sušenje krme ter kasneje ureditev lastne elektrarne za samooskrbo je bila dobra, saj ogrevani rastlinjaki omogočajo pridelavo zelenjave vso leto. Temperaturo v obeh rastlinjakih uravnava glede na to, kako hitro želi, da solata zraste do velikosti glavice oziroma rozete za trg. Velik sodoben rastlinjak v velikosti 320 m2 v zimskih mesecih ne ogreva, manjšega v velikosti 140 m2 pa vso zimo. V njem je poleti paradižnik, od avgusta do marca pa solata. V velikem rastlinjaku po spravilu paprike posejejo ljuljko, ki jo v februarju mulčijo in zatem sadijo spomladansko solato.

Pred leti postavljen sodobni rastlinjak je na odlični legi na nadmorski višini 750 m, kjer so prav spomladi in jeseni pogoste temperaturne inverzije – v dolini je pozeba, na tej nadmorski višini pa le redko.

Trenutno je v obeh rastlinjakih solata kristalka v različnih fazah rasti. V rastlinjaku, kjer solato tudi režejo, vzdržujejo 9° C, v drugem pa le 5° C, da je rast počasnejša. Prvo solato so sadili konec septembra in so jo rezali decembra, tudi za božič. Drugi termin sajenja je bil novembra, rezanje pa konec februarja in cel marec. V vsakem terminu delajo do teden dni zamika, da se podaljša čas rezanja oziroma ponudbe. Del gredice pokrijejo še z zastirko, kar omogoča, da je rezanje rozet še teden bolj zgodnje. V najhujši zimi rastlinjake ogrevajo le toliko, da je ponoči temperatura nad nič, zato solata raste počasneje kot februarja in marca, ko so dnevi daljši in je boljša osončenost.

ZA OGREVANJE RASTLINJAKOV 30 m2 SEKANCEV

Ogrevanje poteka s pomočjo kaloriferjev, ki vpihujejo vroč zrak in v večjem rastlinjaku pa z  ventilatorji. S pomočjo toplozračnega kaloriferja, v katerega prihaja vroča voda 80 °C iz zalogovnika, se rastlinjaki relativno hitro ogrejejo. V kolikor je zunanja temperatura pod -10 stopinj celzija Stanko rastlinjake greje na 0-5 °C, toliko da solata ne pomrzne. Oblakovi na leto pokurijo okrog 30 m3 sekancev, to je približno 10 m3 slabšega lesa.

»Investicija v ogrevanje je bila okrog 25.000€, kar ni malo, se pa splača, ker imamo lastno surovino,« pove Stanko Oblak, ki še doda, da je velika prednost tudi lastna elektrarna za samooskrbo z elektriko, ki jo potrebujejo za delovanje peči in črpanje vode.

Kupci imajo najraje solato kristalko, ki bo pobrana do konca aprila, zatem bo sledila priprava tal za pridelavo paprike in paradižnika.

RASTLINJAKI SO ZAVAROVANI

Vode za kapljično namakanje v rastlinjakih je dovolj, saj zbirajo tudi deževnico iz vseh streh. Največ vode porabijo sadike za začetno rast in poleti za plodovke. V rastlinjaku so senzorji za temperaturo in vlago, na podlagi katerih se rastlinjak po potrebi avtomatsko prezračuje, zaradi ustrezne vlage pa tudi ni težav z boleznimi in škodljivci.

Leta 2017 je vetrolom zelo poškodoval povsem nov sodoben rastlinjak. K sreči je bil zavarovan in delno je zavarovalnica škodo tudi povrnila. Rastlinjake imajo še vedno zavarovane in plačujejo letno premijo približno 200 €, a Stanko se sprašuje, če se to še splača, saj je folija na rastlinjaku stara pet let in je vprašanje, koliko bi zavarovalnica povrnila v primeru nesreče.

PRODAJA NA DOMU

Oblakovi solato prodajajo na domu, v glavnem stalnim kupcem, saj je na Ribniškem in Kočevskem v zimskih mesecih težko pridelati solato. Ko je solate več, prodajajo tudi zadružnim trgovinam KZ Velike Lašče in Ribnica ter šolam in vrtcem v Sodražici, Velikih Laščah, Ribnici in Kočevju. Podobno je s prodajo paprike in paradižnika.

Marinka in Stanko Oblak sta zaposlena in kmetijo staršev ohranjata predvsem z namenom, da se površine ne zaraščajo in da imata še dodatni prihodek. Osnovna dejavnost kmetije je  živinoreja, v zadnjih letih za rejo telet. V hlevih je 20 glav govedi, od tega 7 krav dojilj in mlade živali, ki jih po odstavitvi v starosti 3 do 6 mesecev prodajo za nadaljnjo rejo. Poleti so vse živali na pašnikih, pozimi pa v hlevih. Obdelujejo 15 ha travnikov in pašnikov ter 20 ha gozda.