Ministrica Irena Šinko je v soglasju z ministrom za vzgojo in izobraževanje ter ministrom za zdravje konec junija sprejela Strategijo za izvajanje šolske sheme v Sloveniji za obdobje naslednjih šestih šolskih let. Namen šolske sheme je povečati porabo sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih. Rezultati petletnega vrednotenja učinkov šolske sheme kažejo, da je treba s shemo nadaljevati.
Šolska shema je ukrep Skupne kmetijske politike Evropske unije, s katerim se vsaki državi članici namenijo finančna sredstva za razdeljevanje brezplačnega obroka sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov otrokom v izobraževalnih ustanovah. Del sredstev se nameni obveznim spremljevalnim izobraževalnim ukrepom in izvajanju spremljanja in vrednotenja učinkov sheme ter obveščanju javnosti.
Namen šolske sheme je povečati porabo sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih. Spremljevalni izobraževalni ukrepi so usmerjeni v izboljšanje prehranskih navad ter izobraževanje o zdravih prehranskih navadah, kratkih verigah, ekološkem kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju zavržkov hrane.
V letu 2023 je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil poročilo o petletnem vrednotenju učinkov šolske sheme od šolskega leta 2017/2018 do 2021/2022. Poročilo ugotavlja, »da je šolska shema dober povezovalni mehanizem, ki se izvaja v šolskem okolju, saj pri njegovi izvedbi uspešno sodeluje več resorjev (kmetijski, šolski in zdravstveni). Šolska shema prinaša nekatere želene učinke, vendar pa v 5-letnem obdobju izvajanja še vedno lahko govorimo le o kratkoročnih učinkih. Spreminjanje utečenih navad in vedenj poteka po postopnem, predvidljivem zaporedju, kjer posameznik najprej spreminja odnos, mišljenje, nato konkretno vedenje. Šele nato se sprememba odrazi na merljivih posledicah – količinskih vnosih in v zadnji fazi lahko govorimo o direktnih učinkih na človeka, ki se odraža na vzdrževanje normalnega prehranskega statusa učencev in kasneje odraslih ter posledično na ugodnih zdravstvenih izidih«.

OTROCI POJEDO PREMALO ZELENJAVE IN PIJEJO PREMALO MLEKA
Znotraj enega šolskega leta se je pri učencih izboljšal odnos do uživanja sadja in zelenjave ter pogostost uživanja sadja. To ne drži za mleko in ne vedno tudi za zelenjavo, na splošno se je znanje o zdravem življenjskem slogu izboljšalo. Še vedno obstajajo nekatere skupine, pri katerih se je znanje poslabšalo (starejši učenci, fantje, učenci iz družin z nižjim socialno- ekonomskim statusom), zato je njim v prihodnje smiselno nameniti več spodbud.
V obdobju petih šolskih let vrednotenja šolska shema na splošno ni pokazala izboljšanja stanja pri učencih, kar lahko prepisujemo posebnim pogojem šolanja zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19 (šolski leti 2019/2020 in 2021/2022). Odstotek učencev, ki so uživali večino vrst sadja in zelenjave, se je nekoliko znižal ali ostal enak, zmanjšala se je tudi pogostost uživanja sadja in mleka, uživanje zelenjave v šoli pa se je nekoliko povečalo. Znatno je upadel odstotek učencev z dobrim znanjem o zdravem življenjskem slogu.
Na osnovi rezultatov vrednotenja je nova šestletna strategija obdobje šestih šolskih let od 2023/2024 do 2028/2029 usmerjena v povečanje nabave proizvodov pri lokalnih proizvajalcih, raznovrstnost ponudbe, predvsem zelenjave in proizvodov iz ekološke pridelave, okrepitev spremljevalnih izobraževalnih ukrepov in dejavnosti ter mreženja (dobavitelji, šole, starši).

Nova strategija se ne razlikuje bistveno od predhodne. Pripravila jo je medresorska delovna skupina, s sklepom pa jo je sprejela ministrica za kmetijstvo, s soglasjem ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za zdravje. Ciljna skupina so otroci in mladostniki osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

ZA VEČ LOKALNIH ŽIVIL V ŠOLSKI PREHRANI

Prednostni cilji so povečanje porabe sadja, zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih in mladostnikih, povečanje porabe lokalnega oziroma ekološkega sadja in zelenjave v šolah, spodbujanje zdravih prehranskih navad pri otrocih in mladostnikih in povezovanje otrok s kmetijstvom. Približno 62 odstotkov pomoči prispeva EU, ostalo pa Republika Slovenija. Ocena letnega proračuna za šolsko shemo je 1,58 milijona evrov, od tega približno 1,47 milijona evrov za šole, ostalo pa za spremljevalne izobraževalne ukrepe in vrednotenje.
Raznovrstnost proizvodov je visoka, saj je upravičenih vsaj 21 vrst svežega sadja in suho sadje, število vrst sveže zelenjave pa se je povečalo na vsaj 27, od predelane sta še vedno vključena kislo zelje in repa. Šolsko mleko poleg pitnega mleka vključuje 5 mlečnih izdelkov, vsi so brez dodatkov.

Znotraj spremljevalnih izobraževalnih ukrepov se poleg šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka lahko vključi tudi sir, med, oljčno in bučno olje.

Večina spremljevalnih izobraževalnih ukrepov je v 25 domovih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer šole preživljajo šolo v naravi. Med ostalimi ukrepi so predavanja za učitelje, delavnice za učence, usposabljanja za šolski vrt ter izdelava priročnikov.
Šole so pri izvajanju šolske sheme prožne glede dobaviteljev (ob upoštevanju pravil javnega naročanja), pogostosti, časa in načina razdeljevanja šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka. Spremljevalne izobraževalne dejavnosti morajo zagotoviti za vse učence šole. Voditi morajo ločeno računovodstvo za šolsko shemo, zahtevke pa vlagajo trikrat v šolskem letu. Sodelujejo tudi pri vrednotenju šolske sheme, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izvaja upravni nadzor (zahtevki) in preglede na kraju samem, izplačuje pomoč in zbira podatke za spremljanje sheme.