Letšnja spomladanska pozeba ni povzročila škode kot je bila v letih 2016 in 2017, a vseeno je na nekaterih območjih in v nekaterih nasadih škoda stoodstotna. Ponekod so pridelek rešili z oroševanjem.

V Posavju je škoda največja pri koščičarjih, medtem ko je v nasadih jablan pozeba večja v višjih legah, v nižjih legah pa ob pravilni negi drevesa še vedno lahko solidno obrodijo, pravi svetovalka za sadjarstvo KGZ Novo mesto Andreja Brence. Pridelovalcem jabolk svetuje, da pregledajo nasade in poiščejo preživele brste ter nadaljujejo nego drevja, da se bodo drevesa regenerirala. Po ocenah Bercetove je pozeba v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini pri cvetočih hruškah od 65 do 100 odstotna, pri breskvah od 70 do 100, pri marelicah od 80 do 100, pri češnjah od 60 do 100 in pri jablanah od 50 do 80 odstotna, v višjih legah Posavja tudi stoodstotna. Poškodovani so tudi nasadi orehov in na nekaterih legah jagodičje in kaki. Ponekod je pozebla tudi zelenjava in sicer zgodnji krompir, ki bo zato kasnejši in zelje, katerih sadike so ponekod povsem pozeble, pri drugih je škoda manjša in bo pridelek kasnejši.

V Posavju so nekatere nasade tudi oroševali, vendar so poškodbe nastale zaradi močnih vetrov.

NA PRIMORSKEM POZEBLE MARELICE IN KAKI

Na Vipavskem so se temperature prve tri dni v aprilu spustile pod -3,5 °C, najnižje so bile -5° C, ali celo -6,6° C, kar je bilo uničujoče za vse sadne vrste v fenofazi cvetenja. Gre za klasično spomladansko pozebo z zbiranjem hladnega zraka v nižinah, zato so poškodbe največje v nižinah po celotni dolini ob reki Vipavi. Najbolj so poškodovani nasadi breskev, ki so bili v polnem cvetenju in kakija, katerih brsti so bili 0,5 do 2 cm veliki. Marelice so v nižinah pozeble že v noči 17. marca, v višjih legah pa so pomrznile le na določenih mikrolokacijah. Pri češnjah so ponekod pomrznili še neodprti cvetovi. Zaradi premraženosti zasnov plodov pa je pričakovati veliko trebljenje, odpadanje plodičev ob oblikovanju zasnove koščic, še pove Rajko Črv iz KGZ Nova Gorica. Po prvih ocenah kmetijskih svetovalcev je na celotni Primorski, od Brkinov, Vipavske, Goriške na breskvah škoda od 10 do 100 odstotna, na marelicah od 50 do 100 odstotna, na kakiju od 30 do 100 odstotna ter češnjah od 90 do 100 odstotna. V višjih legah sadje ni pozeblo in tudi jabolka in hruške, katerih razvoj je kasnejši, niso poškodovana, razen sorte, ki so bolj občutljive na nizke temperature, je zbral prve ocene pozebe Vasja Juretič, specialist za sadjarstvo pri KGZ Nova Gorica.

POZEBLE PRVE JAGODE

Na ljubljanskem območju so nizke temperature največ škode povzročile v nasadih češenj, pri ostalih sadnih vrstah so škode odvisne od sorte in od faze cvetenja ter lege. Tako kot na Ljubljanskem, so tudi drugod po Sloveniji pozebla prva cvetna stebelca pri jagodah, kar pomeni, da prvih jagod ne bo.

NA ŠTAJERSKEM POŠKODOVANI CVETOVI IN CVETNI BRSTI JABOLK

Na območju Maribora, Ptuja in Celja je večino sadja v fazi cvetenja oziroma razvoja cvetnih brstov. Po ocenah kmetijskih svetovalcev, specialistov za sadjarstvo je poškodovanih 1.200 ha jablan, ki so utrpeli od 30 do 80 odstotno škodo. Prizadetih je 40 ha nasadov hrušk, škoda je od 30 do 80 odstotna. Še bolj, nekateri nasadi tudi do 100 odstotkov so pozeble marelice, breskve, slive, češnje, in višnje na skupni površini 60 ha. Zaradi treh zaporednih pozeb sadovnjakov, ki so se začele z nizkimi temperaturami 22. marca, pa do minulega tedna so posledice pozeb vidne na poškodbah cvetov in cvetnih brstov. Zaradi dobrega, ponekod celo obilnega cvetnega nastavka kljub zelo visokemu deležu pozeblih cvetov, v tem trenutku še ni mogoče podati ocene predvidenega izpada letošnjega pridelka domačega sadja. Dejansko posledico pozebe bo mogoče oceniti šele konec maja oziroma v prvi polovici meseca junija 2020, je povedala Zlatka Gutman Kobal, svetovalka specialistka za sadjarstvo KGZ Maribor.

OROŠEVANJE REŠILO PRIDELEK

Na sadjarski eko kmetiji Pšaker iz Podvrha pri Braslovčah so nasade oroševali tri dni zapored, najdlje v noči iz 1. na 2. april, kar 12 ur. Temperature so bile tri noči od -2,4 do -4,5 °C. Kot pravi Peter Pšaker je zelo pomembno kdaj začeti z oroševanjem, saj se temperature zraka odvisno od vlažnosti zraka lahko ohladijo tudi za 4 °C, zato je zelo pomemben podatek na mokrem termometru. Po pregledu nasada zaenkrat niso ugotovili poškodb na cvetju.