V Posavju na primer v  dolgoletnem povprečju padavin, v prvih treh mesecih, pade malo več kot 200 mm padavin, v letošnjem letu pa jih je samo  60 mm. Pomanjkanje vlage v tleh močno zmanjša dostopnost hranil in aktivnost mikroorganizmov. Pridelovalci jagod v pokritih tunelih so na lahkih tleh  pričeli z namakanjem že v začetku marca, pridelovalci koščičastega in pečkatega sadja pa nekoliko kasneje.

Jagoda mora biti ustrezno zalita preko celega leta.

Največ vode rastline potrebujejo v rastnem obdobju od cvetenja do zorenja. Kritična pa so tudi obdobja izven rastnega  obdobja. Poleg suše, ki lahko rastline najbolj prizadene v  obdobju zorenja so rastline zaradi pomanjkanja vode lahko prizadete tudi v sušnih zimah brez snega ali zelo zgodaj spomladi. Jagoda je namreč rastlina, ki raste vedno, ko se temperatura dvigne nad približno 5 ᵒC. Če so tla še globoko zamrznjena, korenine ne morejo črpati vode in pojavi se zimska suša. Zmerno namakanje jagode je eden izmed glavnih preventivnih ukrepov, s katerim omejujemo razvoj bolezni korenin. Namakamo po predhodnem preverjanju vlažnosti tal z ročnim testom (preizkus s svaljkom), z lopatnim testom (preverjanjem širine in globine  namakanja) ali na osnovi meritev tenziometra. Pri namakanju moramo upoštevati tehnologijo pridelave. Nekateri pridelovalci pridelujejo jagode na črni foliji na prostem, drugi na črni foliji v zaprtih tunelih in nekateri na črni foliji v odprtih tunelih (brez stranic). Poraba vode po enem načinu  pridelave je nedvomno drugačna kot v drugem.

V kolikor so namakalni obroki preveliki, večji del vode odteče v podtalje in pri tem se hranila izpirajo. Prav tako z namakanjem, pri katerem navlažimo le zgornjih nekaj centimetrov  tal, povzročamo rastlinam škodo. Pri tovrstnem namakanju rastline glavnino sesalnih korenin razvijejo tik pod površjem  in tako  postanejo še bolj občutljive na sušo, pa tudi izhlapevanje je  v tem zgornjem delu največje. Namakamo vedno območje glavnine korenin, kar pomeni pri jagodi do 25 centimetrov. Večina pridelovalcev namaka preveč oziroma so obroki preveliki in pogostost namakanja ni prilagojena značilnosti tal.

IZRAČUN NAMAKALNEGA OBROKA ZA NASAD JAGOD S KAPLJIČNIM NAMAKALNIM SISTEMOM 
Izračun je informativen in naj vam služi v razmislek in pomoč pri namakanju vaših nasadov.
Za izračun namakalnega obroka  uporabimo vrednost referenčne  evapotranspiracije (ET0), ki nam pove,  koliko l vode izhlapi iz 1 m2 tal pokritih z referenčno rastlino na dan. To referenčno površino nam običajno predstavlja aktivno rastoča trava, ki  je dobro  preskrbljena z vodo in ima višino 0.12 m. Vrednosti za posamezen kraj ali območje, ki nas zanimajo, dobimo na spletni strani Agencije republike Slovenije za okolje,  https://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/etp pod Agrometeorologija / Agrometeorološke spremenljivke v tekočem letu / Evapotranspiracija in padavine

Iz tabel dobimo podatke o evapotranspiraciji in padavinah, iz katerih lahko izračunamo vodno bilanco, oz. primanjkljaj vode, ki ga moramo nadomestiti z namakanjem. Sadne rastline   so različno občutljive za pomanjkanje vode, zato moramo  pri določanju odmerka potrebne količine  vode upoštevati tudi faktor rastline, s pomočjo katerega izračunamo evapotranspiracijske izgube oziroma dnevni primanjkljaj  vode za  posamezno rastlinsko vrsto.
Praktičen izračun si lahko ogledate v tehnoloških navodilih za jagode, ki so objavljena na spletnih straneh KGZ Novo mesto, KGZ Ljubljana, Kmetijskega inštituta Slovenije in podjetja Predikat. Informacije o namakanju so na voljo tudi na https://www.predikat.si/strokovni-clanki/kapljicno-namakanje.
Pri namakanju moramo paziti, na število namakalnih cevi na grebenu, na podatke o razdalji med kapljači in na kapaciteto namakanja. Upoštevati moramo, da se zaradi pokritosti tal s folijo in prostora med grebeni z agrotekstilom, izhlapevanje zmanjša približno za eno četrtino.
V primeru negativne vodne bilance, je potrebno pričeti z  namakanjem čim prej. Če se tla presušijo,  se voda počasneje širi kapilarno vodoravno, gravitacijski otok  v globino pa je hitrejši.  Postopnost namakanja je koristno upoštevati pri namakanju presušenih grebenov pred sajenjem jagod in v času rastne sezone ob prepoznem začetku namakanja ali pa pri presušitvi grebenov ob napaki namakalnega sistema. V kolikor smo pričeli namakati prepozno, je bolje da  vsebnost vode v tleh dvignemo postopno. Kapljično  namakanje naj se  izvaja vsak dan, na težjih zemljiščih pa vsak drugi dan. 

Prednost jutranjega namakanja  je v tem, da se listje hitreje posuši in s tem zmanjšamo možnosti za okužbe z različnimi boleznimi. Večerno namakanje  je s stališča varčevanja z vodo boljše, saj preko noči voda s površine počasneje izhlapeva.   

  Pozebli cvetovi
POSTOPEK PRIDOBIVANJA VODNIH DOVOLJENJ
Proces pridobivanja  dovoljenj za namakanje in postavitev namakalnega sistema je dolgotrajen in drag. Vsem, ki vodo nujno potrebujete naj ne bo v vzpodbudo le trenutna suša. S pridobivanjem  pričnite v čim krajšem času, da vas ne bosta več presenetila ne pozeba, ne suša in ne pretirana vročina. 

Ne spreglejte knjige GOJENJE JAGODIČJA, v kateri najdete nasvete, kako gojiti jagode, maline, robide, kosmulje, brusnice in druge manj poznane jagodičaste vrste. VABLJENI K NAKUPU!