Na kmetiji Kraševec že 35 let pridelujejo sladke rdeče jagode. Stari starši so imeli v hlevih tudi živino in na poljih poljščine, starši pa ob tem še pridelavo zelenjave. Mlada gospodarja Stani in Karmen za trg pridelujeta jagode in zgodnji krompir, za samooskrbo vrsto drugega sadja in zelenjave, v hlevih pa redijo kokoši in prašiče, prav tako za lastno porabo. Doma pridelana hrana je zdrava in kakovostna, kar je še najbolj pomembno za najmlajše. Kmetija se je vedno razvijala in posodabljala glede na zmogljivosti in tako bo tudi v prihodnje.
Kot v zadnjih letih, odkar je Stani prevzel kmetijo od svojega očeta Stanka, ta pa od svojega očeta Jožeta, imajo tudi letos jagode na pol hektarja, od tega je polovico dvoletnih, polovico enoletnih, torej lani zasajenih sadik. Vse so v 18-tih tunelih, opremljenih z namakalnim sistemov, ki je vezan na veliki namakalni sistem Kalce-Naklo. Običajno tunele postavljajo v februarju, a ne vseh, saj s tem tvegajo v primeru, če bi še zapadel sneg, ki lahko na foliji in ogrodju naredi precej škode. Pogosteje kot sneg je v pomladnih mesecih nevarnost pozebe, zato sadike ob napovedih nizkih temperatur pokrijejo še z dodatno kopreno. V zadnjih letih jim pozeba skoraj brez izjeme vzame del pridelka. Tudi letos so bile konec marca in v začetku aprila nekaj dni temperature pod 0 °C in precej cvetov je na sredini črnih, kar pomeni, da so pozebli in plodov ne bo.
JAGODE IN ZGODNJI KROMPIR
Na pol hektara tudi letos raste zgodnji krompir, medtem ko imajo na približno dveh hektarjih še koruzo, krmni grah, ječmen in druga žita, vse za krmo kokoši nesnic, rejo piščancev in nekaj prašičev za lastno porabo. Poleg treh hektarjev njiv imajo še tri hektarje travnikov, ki jih kosi sosed, v zameno za to pa od njega dobijo gnoj. Še pred petimi leti so imeli v hlevu 15 glav živine, in sicer tri do štiri krave, ostalo pa mlade živali, ki so jih tudi dokupovali in redili za zakol. Stari starši pa so redili tudi 20 do 25 krav molznic. S pridelavo jagod so začeli, ko je bil na območju zgrajen namakalni sistem Kalce-Naklo z namenom širitve pridelave sadja in zelenjave. Tudi Kraševčevi so tako poleg jagod ter v kolobarju s poljščinami in zgodnjim krompirjem pridelovali kumare za vlaganje, zelje in radič.
V zadnjih letih sta Stani in Karmen opustila pridelavo vrtnin, saj je ob redni zaposlitvi in dveh majhnih punčkah tudi ob pomoči staršev dan prekratek za tako intenzivno kmetijsko dejavnost.

Pri Kraševčevih je Kmečki glas že od leta 1950.

BITI ČIM BOLJ SAMOOSKRBNI

Stani, diplomirani zdravstveni delavec, zdaj zaposlen kot profesionalni gasilec, in Karmen, diplomirana vzgojiteljica predšolske vzgoje, zaenkrat ne razmišljata, da bi se preživljala s kmetijstvom. Želita pa ohranjati in razvijati delo svojih prednikov, predvsem pa svojim otrokom ponuditi zdravo in kakovostno hrano in biti čim bolj samooskrbni. S prihodkom od kmetijstva jo želita tudi razširjati ali ji, če bo to mogoče, dodati vrednost. Karmen se že preizkuša v izdelavi različnih sokov, marmelad ter paradižnikove mezge, ki je po mnenju Stanija odlična. Zaenkrat je vse le za lastno porabo, a morda je to ideja za širitev ponudbe kmetije.

Jagode rastejo na površini 0,5 hektarja, ki je pokrita z 18 tuneli, urejenim namakalnim sistemom in mrežami za senčenje.

PRODAJA PREKO ZADRUG IN NA DOMU

Ker je trenutno na prvem mestu družina, njuni triletna Lina in še ne leto dni stara Nika, bodo kupcem na voljo le jagode in zgodnji krompir. Svojo ponudbo predstavljata preko spletnega omrežja facebook, preko katerega kupci lahko spremljajo celotno pridelavo. Tako kot pretekla leta bosta jagode in mladi krompir prodajala tudi lokalnim oziroma regijskim zadrugam (KZ Sevnica, KZ Trebnje-Krka) ter Evrosadu za njihove trgovine in za prodajo trgovcem. Nekaj prodajo še na domu ter po naročilu z lastno dostavo vse do Ljubljane. Slednji način prodaje se je začel v času epidemije, ko so bili povabljeni na prireditev Visit Kranj, kjer so si pridobili nekaj stalnih strank, ki že sprašujejo po sladkih rdečih jagodah. Prav tako imajo stalne stranke, ki ob koncu sezone predvsem dvoletnih jagod pridejo na kmetijo in si naberejo jagode za marmelado. Pred desetimi leti in več so svoje pridelke prodajali tudi javnim zavodom, kar je danes zelo težko, saj se šole raje poslužujejo dobaviteljev, ki ponujajo več različnih pridelkov oziroma živil.

Za boljše opraševanje sta letos poskusno nabavila družino čmrljev.

VSE ZA KAKOVOSTNO IN OKUSNO JAGODO

Nekoč so imeli sedem do deset sort jagod na manjši površini, danes imajo na večji površini le nekaj sort, med katerimi je glavna clary. Nekaj je še sorte albo, katere sadik ni več na voljo, a jo zaradi boljše odpornosti ohranjajo v pridelavi. Pomembno je, da se jagode trga v optimalni zrelosti, saj imajo takrat svoj polni okus, kar kupci cenijo, pove Stani Kraševec.
Včasih so jagode sadili avgusta, sedaj jih že sredi junija, takoj po končani sezoni, da sadike do jeseni čim bolj utrdijo koreninski sistem. Takrat jih tudi zalivajo kapljično po tleh in z razpršilci za hlajenje folije. Letos so nabavili tudi merilec vlage v tleh, da vedo, kdaj namakati več in kdaj manj. V tunelih je ob jagodah pripravljena koprena za pokrivanje rastlin ob napovedih nizkih temperatur, ob strani so mreže za senčenje, med posameznimi ladjami tunelov pa je po tleh platno, ki preprečuje kapljanje vode na prve vrste jagod v primeru večjih padavin. S tem preprečujejo pojav sive plesni oz. botritisa, najpogostejše bolezni jagodah. Dober ukrep je tudi redno odstranjevanje plesnivih jagod. Večje težave kot bolezni jim na posevkih in v tunelih delajo vrane, ki pri iskanju vode izkopljejo sadike in poškodujejo kapljične cevi.
Karmen in Stani si z investicijami, ki jih finančno zmoreta, ne le olajšata delo, pač pa predvsem izboljšujeta pridelavo, katere cilj je vedno kakovosten pridelek, kar zagotavlja tudi certifikat integrirane pridelave in shema izbrana kakovost.
Razmišljala sta o ukrepu mladega prevzemnika, a zaenkrat ne izpolnjujeta pogoja kmetijske izobrazbe. Sta pa vesela, da jima pri marsičem pomagajo drugi sadjarji, s katerimi si izmenjujejo izkušnje, kmetijski svetovalci, berejo pa tudi nasvete v Kmečkem glasu. »Stari oče Jože je umrl v 93. letu starosti in je do zadnjega prebiral Kmečki glas brez očal. Vedno je poročal, kaj je prebral v Kmečkem glasu, in nam svetoval na podlagi zapisanega. Bil je naš kmečki glas,« pove Stani.