Štiri generacije – vsak dela nekaj za dušo

28 maja, 2024
0
0

Na kmetiji Kovačec, po domače Matižonovi, živijo štiri generacije. Vsaka generacija je kmetiji dodala določeno dodano vrednost, tako da imajo danes ob glavni dejavnosti živinoreji več dopolnilnih. Z vedno novimi idejami mlade generacije obstoj kmetije ni vprašljiv. Kmetija je na dobri poti razvoja in uresničitve želje, da bi na njej vzpostavili polno delovno mesto. Nastja in Mitja že tretje leto tržita lokalnim gostilnam in restavracijam mikrozelenje. To so mlade rastline iz semen vrtnin in žit, predvsem graha, kreše, redkvice, pora, ajde in drugih. Režejo jih, ko prvi listi in stebla dosežejo pet do sedem centimetrov.

Srednje velika kmetija Kovačec iz Rotmana v občini Juršinci v Slovenskih goricah je bila že od nekdaj živinorejska za prirejo mleka. Danes na njej živijo štiri generacije. Vsaka je dodala nekaj svojega, kar je kmetijo zaznamovalo in jo ohranilo vse do danes.

Živinorejo preusmerjajo iz reje krav molznic v rejo krav dojilj.

Stari oče Franc je bil še zadnji, ki je od svojih prednikov prevzel izdelovanje komatov za konje in vole. Danes ni več potreb po tem, zato delavnice že dolgo ni več. Je pa na domačiji še nekaj različnih komatov, ki bogatijo zbirko starega orodja in kmetijske opreme. Vse je razstavljeno na steni enega od gospodarskih poslopij.

Mitja semena za mikrozelenje kupuje v Italija ali Avstriji.

Babica Romana in dedek Branko sta bila nekaj let zaposlena in ta kmetovala le ob delu. Eden prej, drugi kasneje sta svoje poklice zamenjala s kmečkim delom. Odprla sta še vsak svojo dopolnilno dejavnost – delno za svojo dušo, delno za dodatni zaslužek na kmetiji.

Romana, po poklicu slaščičarka, je na kmetiji začela peči piškote, potice ter druge sladke, slane, kvašene in ostale dobrote. Branko je po poklicu strojnik in bagrist ter opravlja najrazličnejše strojne storitve.  

Stari oče Franc in stara mama Milena, Mitja in Nastja z Živo, dedek Branko in babica romana ter Ajda in Gašper

PREUSMERITEV IZ KRAV MOLZNIC V REJO DOJILJ ZA VZREJO TELET

Osnovna kmetijska dejavnost je še vedno živinoreja, govedoreja za prirejo mleka. Trenutno imajo 45 govedi, od tega 18 krav molznic, mleko pa odkupuje Ptujska mlekarska zadruga. Nedavno so na kmetijo pripeljali plemenjaka simentalca mesne linije, saj rejo govedi usmerjajo v prirejo živali za meso. Cilj je vzreja telet za prodajo za nadaljnje pitanje. Živali so že danes, predvsem krave s teleti, vse leto na paši, saj so hlevi že dotrajani. V načrtu je izgradnja novega hleva. Mladi razmišljajo o enostavnem objektu z globokim nastiljem ter okolju in živalim prijazno prosto rejo.

Vsi travniki so v bližini domačije. Na 8-hektarskem kompleksu sta v neposredni bližini dva ribnika, ki sta nastala po izkopu gline pred davnimi leti, danes pa okrog njiju urejajo prostor, ki bo služil za namen turizma na kmetiji.

Obdelujejo 25 hektarjev zemljišč, od tega so trije hektarji gozda, ostalo so njive in travniki. Lastne zemlje je le 12 hektarjev, ostalo je v najemu. Dobro je, da je ob domačiji 8-hektarski kompleks zemljišč, drugi je velik dobre 3 hektarje. Le ena njiva je na ravnem, vse ostale, predvsem pa travniki, so v hribovitem svetu na obrobju Slovenskih goric. Vse, kar je v dolini, od Ptuja do Juršincev ter vse do Vitomarcev in Dornave, obdeluje veliko živilsko podjetje Perutnina Ptuj. Podjetje je v tuji lasti, medtem ko so kmetje potisnjeni v hriboviti svet. Tako razmere opiše Branko Kovačec.

Gašperjeva skrb so kokoši in pobiranje jajčk.

MLADI ZAČELI S PRIDELAVO MIKROZELENJA

Hčerka Nastja z možem Mitjo ter prvim otrokom Gašperjem so pred nekaj leti zapustili kmetijo. Kmalu so se vrnili in ob pomoči staršev začeli razvijati nove dejavnosti.

»Ni bilo lahko, marsikdaj je med nami prihajalo do različnih mnenj. Z razumevanjem in spoštovanjem drug drugega smo ugotovili, da je medgeneracijsko sodelovanje lahko koristno za nas mlajše in za starejše,« pove Nastja. Oba z Mitjo sta polna idej, kako kmetiji še dodati vrednost. Želita si pridelovati hrano s ciljem, da bi bili čim bolj samooskrbni in na način, da za sabo pustita zemljo naslednjim rodovom, svojim trem otrokom. Lotila sta se regenerativnega kmetijstva, zato so na kmetiji kokoši in piščanci, za katere Mitja že pripravlja premični pašnik. Vrta, kjer si pridelajo vso zelenjavo za lastno porabo, že več let ne prekopavata, pač pa le skrbita, da so gredice vedno zasejane. Ena od Mitjevih idej je bila tudi pridelava mikrozelenja.

Mitja bo sortiment pridelave mikrozelenja širil glede na povpraševanje in temu primerno tudi investiral v ustrezen prostor in opremo. 

Mitja je sicer še zaposlen v eni od znanih oljarn v bližini, pred tem pa je bil kuhar v več gostinskih lokalih, kjer se je tudi prvič srečal z mikrozelenjem. Ko je videl, da se to hrano, ki je bila namenjan za dekoracijo, začimbo ali dodatek k jedem, uvaža, je dobil idejo, da bi pridelavo preizkusil doma na kmetiji.

Pod imenom mikrozelenja razumemo majhne rastline, ki so vzklile in jih začnemo rezati, ko se pojavijo prvi listi. Za razliko od kalčkov, pri katerih se poje tako seme kot rastlino, se pri mikrozelenju poreže kalečo rastlino, seme pa pusti.

Nastja in Mitja sta začela s pridelavo mikrozelenja, ker želita kmetiji z več dopolnilnimi dejavnostmi še dodati vrednost. Z mikrozelenjem želita kupcem ponuditi nekaj domačega, a novega in drugačnega, predvsem pa njihov obrok popestriti z veliko dozo vitaminov.  

MLADE RASTLINICE IZ RAZLIČNIH SEMEN

Pridelava mikrozelenja od semena do rezanja rastlin za porabo traja teden do dva.

Mikrozelenje je kulinarična specialiteta, uporabna v solatah, juhah, sendvičih, sokovih in drugih jedeh. To so mlade rastline, vzgojene iz različnih vrst semen, z veliko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Mikrozelenje se med seboj razlikuje po okusih in oblikah začetnih kličnih listov. V treh letih je Mitja preizkušal že okrog 45 različnih vrst semen vrtnin in žit, vendar se je najbolj obneslo pet do osem vrst različnih semen, po katerih je tudi največ povpraševanja.

Največje povpraševanje je po rdeči pesi zaradi močnega okusa in izgleda rdečih listov, grahu, fižolu, rukoli, redkvici in vrtni kreši, ki je še posebej zdravilna. Zelo pogosto mikrozelenje dodajajo k picam in k narezkom, k smoothijem ali zajtrkom, ampak v večini sveže. Mitja in Nastja sta ga tudi posušila in kot suho zmleto dodala juham, omakam, pomešala z jogurtom, skuto in podobnimi namazi.

Pravijo, da moraš delati tudi nekaj za dušo. Na kmetiji Kovačec imajo več dopolnilnih dejavnosti, vsak ima svojo. Mama peče pecivo, oče je na bagru, dedek in babica nabirata zelišča in pripravljata razne čaje, Nastja in Mitja se usmerjata v regenerativno kmetovanje oz. v kmetijstvo prihodnosti.

V domači peki ne manjka prleška gibanica.

Mitja se je znanj pridelave učil preko spleta, s pomočjo tuje literature in nenazadnje tudi s pomočjo in v okviru projekta Mikrozelenjava od semena do krožnika, ki ga vodi Kmetijsko gozdarski zavod Maribor oziroma specialista za zelenjadarstvo Miša Pušenjak.

MIKROZELENJE – OD SEMENA DO KROŽNIKA LE TEDEN ALI DVA

Pridelava mikrozelenja na kmetiji Kovačec zaenkrat še ni v velikem obsegu, vendar je neprekinjena. Ves čas so rastline v treh različnih fazah: kaljenje, rast in rezanje. Vsaka faza traja nekaj dni do približno tedna. Celotna proizvodnja od setve do rezanja tako traja od 5 do 14 dni oz. 20 dni, odvisno od posameznih semen vrtnin ali žit.

Mikrozelenje se vedno seje, pri čemer je pomembno, da se izbere dobro kaleče seme s 95-odstotno kaljivostjo, ki ni razkuženo. To pomeni, da običajno seme za pridelavo vrtnin oziroma žit ni primerno, ker je razkuženo.

Do sedaj so pridelovali v lončkih v substratu, v zemlji za presajanje sadik, istočasno pa imajo v preizkušanju pridelavo na kokosovih vlaknih. V preizkusih ugotavljajo predvsem vsebnost hranil glede na različne podlage. Pri kaljenju je pomembna temperatura 24 do 26 °Celzija in vlaga, ki jo zagotavljajo s pršenjem.

Semena za mikrozelenje različno dolgo kalijo. »Rukola kali 5 do 6 dni, redkvica 8 dni, amarant pa kar 10 do 12 dni,« pove Mitja. Po vzniku semen se temperatura zniža na sobno, pomembna je svetloba ter ustrezno zalivanje, vendar ne po rastlini. Ko je rastlina velika 5 do 7 centimetrov, je primerna za prodajo oziroma jo kupec poreže in uporabi. Podzemni del se zavrže, saj se ne more obnoviti ali ponovno vzkliti.

Kot pravi Nastja, so bili vsi domači, tudi sosedje in znanci, sprva zelo skeptični do te pridelave, saj mikrozelenja sploh niso poznali. Danes so vsi navdušeni nad njim, tudi domači in predvsem njuni otroci imajo radi najrazličnejše jedi, ki jim dodajo mikrozelenje. Zelo navdušeni so bili tudi nad omako s posušenim in zmletim mikrozelenjem s testeninami.

Kokoši se pasejo med divjimi kamilicami in koprivami, ki so glavna sestavina za pripravo gnojila in proti boleznim rastlin na vrtu.

PRODAJA LOKALNIM GOSTINCEM DO MARIBOR IN MURSKE SOBOTE

Mikrozelenje prodajajo več lokalnim gostilnam, restavracijam in picerijam na območju Ptuja ter vse do Maribora in Murske Sobote. Vsem so zanimivi predvsem grah, rukola, redkvica, amarant in še nekatero drugo mikrozelenje. Amarant je zanimiv zaradi lepe rdeče barve in zdravilnih lastnosti. Daikon redkev ima ogromno zdravilnih snovi, rahlo pikanten okus in je zelo primerna za solate, kot dodatek k mesnim jedem, krompirju, celo za sokove in različne namaze. Vedno večje je povpraševanje s strani mesnic in turističnih kmetij za pripravo domačih narezkov.

Problem pri mikrozelenju je lahko plesen, ki nastane ob prekomernem ali neustreznem zalivanju oz. če je preveč vlage v zraku in v tleh.  

Nastja in Mitja se zavedata, da je treba mikrozelenje predstaviti potrošnikom, zato se udeležujeta predvsem različnih sejmov, zaenkrat priložnostnih in lokalnih, v prihodnosti pa tudi širše. Bila sta na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, v avgustu bosta prisotna na našem največjem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.