Povišanju cen vseh energentov je sledilo povišanje stroškov tudi v kmetijstvu, predvsem v pridelavi kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin. Najbolj so se povišale cene gnojil, to je dušičnih gnojil, katerih proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina. Dražja so sredstva za varstvo rastlin, ves repromaterial, ki vsebuje plastiko, dražja so semena in sadike, višji bodo stroški embalaže. Še bolj kot kadarkoli so v pridelavi pomembne kratke verige.

Tako velikega povišanja cen gnojil, zlasti mineralnih gnojil, ni bilo še nikoli. Pridelovalec, ki je lani odštel 300 evrov za gnojilo UREA, bo letos moral odšteti tisoč evrov. Manj so se podražila organska gnojila in še nekoliko manj ekološka gnojila. Cene mineralnih gnojil so višje zaradi globalno višjih stroškov plina in nafte, pri proizvodnji organskih in ekoloških pa se marsikje ubadajo tudi s pomanjkanjem surovin. Kot pravi Borut Troha iz KZ Agraria imajo v Italiji, od koder uvažajo veliko gnojil, zaradi pojava ptičje gripe pomanjkanje piščančjega gnoja oziroma briket piščančjega gnoja. Veliko podjetij, ki proizvajajo gnojila, je bilo zaradi covida-19 zaprtih in niso nabavljali surovin, ker niso vedeli kakšno bo povpraševanje po njih in zato jim sedaj gnojil primanjkuje. Ker ne morejo zagotavljati povpraševanja, so se cene gnojil dvignile. Borut Troha še pove, da so se cene gnojil povišale za 30 pa vse do 300 ali celo 400 odstotkov, odvisno od vrste gnojila. V njihovi zadrugi prodajo veliko mineralnih in tudi veliko organskih gnojil, saj je na območju malo živinoreje in pridelovalci vrtnin, poljedelci in tudi vinogradniki ter sadjarji kupujejo veliko organskih gnojil, predvsem briketov hlevskega gnoja. V zadnjih letih se povečuje tudi prodaja ekoloških gnojil, katerih cena je nekoliko višja. Kot primer je navedel ekološko briketiran gnoj z dodatki alg ali drugimi vzpodbujevalci rasti, ki so se dvignila za največ 30 %, ali bolj specializirana gnojila, katerih surovine primanjkujejo in so se dvignila tudi za 50 %. Vsa gnojila imajo višjo ceno tudi zaradi povišanih stroškov transporta.

30 – 400 % višje cene gnojil

20 % višje cene sadik

10 -30  višje cene folije

5 do 15 % višje sredstva za varstvo rastlin

10 % višja cena semen

20-30 % višja cena embalaže

ZA VEČ DENARJA BOLJ KAKOVOSTNO GNOJILO, A ZA VSAKEGA PRIDELOVALCA JE NEKJE MEJA

Borut Troha opozarja pridelovalce, da se pri nakupu posameznega gnojila posvetujejo s prodajalcem, ki jim bo na podlagi analize tal svetoval primerno gnojilo in jim pomagal pri odločitvi izbire gnojil v posameznih cenovnih razredih. Pri NPK gnojilu so razmerja med dušikom, fosforjem in kalijem različna, gnojila imajo različne oblike dušika, različne dodane sisteme za sproščanje dušika, dostopnost fosforja rastlinam in podobno. Vsi podatki gnojila so zapisani na embalaži, ki jo je potrebno natančno prebrati in poznati. Na voljo je veliko število različnih gnojil, katerih cena je prav tako zelo različna. Zelenjadarji se praviloma izogibajo gnojilom nižjih cenovnih razredov. Vrtnina raste od semena do ploda v kratkem času, v eni sezoni ali manj in od učinka gnojila je odvisen pridelek. Pri trajnih nasadih učinek gnojila ni viden v eni sezoni, saj na pridelek močno vpliva tudi vreme, škodljivci, bolezni in agrotehnični ukrepi. Kljub temu pa Troha poudarja, da bi dolgoročno tudi sadjarji, vinogradniki in oljkarji podobno kot zelenjadarji in poljedelci morali bolj gledati na učinkovitost gnojil vsako leto. Zagotovo najcenejša gnojila niso vedno najboljša izbira. Pri cenejših je lahko tudi veliko ostalih primesi, ki vplivajo na miokroorganizme v tleh, na pH tal, ki vplivajo na dostopnost ostalih mikroelementov in podobno. Pri ceni se je treba odločiti za neko srednjo možnost, hkrati pa vedeti tudi kako gnojiti. Cene v prihodnje ne bodo šle dol, zato bo pridelovalec moral večjo pozornost posvetiti učinku gnojenja. Na podlagi analiz tal je treba natančno določiti gnojilni načrt, spremeniti tehnologijo gnojenja, da se bodo gnojila zadelala v tla in bo izkoristek in učinek gnojil maksimalen.

Vse trenutne podražitve bodo najbrž vplivale na končni produkt, kar bo pomenilo veliko podražitev semen in sadik v prihodnjem letu.

TEŽAVE PRI DOBAVI SEMEN

V KZ Agraria so imeli do minulega tedna še stare zaloge folij, na katere pridelovalci sadijo večino sadik vrtnin, predvsem pa plodovke. V tem tednu pričakujejo nove dobave in cene bodo zagotovo višje, pravi Patricija Pirnat iz KZ Agraria. Veliko ostalega repromateriala kot na primer kopren in zastirk, orodja in strojev, je še na zalogi po stari ceni, kakšne pa bodo nove, ne ve nihče.

Višje so cene tistih produktov, ki so vezani na velike logistike.

Fitofarmacevtskih sredstev za pridelovalce vrtnin je vedno manj in še ta so se podražila. Najbolj so se podražil sredstva na osnovi žvepla. Z januarjem letos ni več sredstev na podlagi mancozeba, ki je bil zelo zastopan fungicid s kontaktnim delovanjem proti številnim glivam in na račun ukinitve tega, se je povišala cena drugim. Pridelovalci se upravičeno bojijo katera sredstva bodo na voljo, jih bo dovolj za vse in kakšna bo njihova cena.

Najmanj se je dvignila cena semen, čeprav se že pojavljajo težave pri dobavi. Velike težave so z dobavo semenskega krompirja iz uvoza. Dobavitelji so sicer decembra obljubljali, da ne bo težav, a sedaj, ko bi krompir moral biti dobavljen, še ni in se tudi ne ve kdaj bo. Največje težave so iz najbolj oddaljenih držav uvoznic, predvsem Nizozemske.

VIŠJE CENE SADIK

Zagotovo bo višja cena sadik, ki jih pridelovalci čakajo, saj so višji stroški vsega repromateriala za vzgojo sadik, predvsem pa je višji strošek ogrevanja.  Glede na to, da so se dvignile cene semen, platojčkov za 20 do 30 %, zemlje, pričakujejo, da bo višja tudi cena sadik. Cene prvih so se dvignile za približno 20 %, a vprašanje kaj bo čez leto ali celo prihodnje leto. Zagotovo se bodo semena in sadike zaradi trenutno povišanih stroškov, imela višjo ceno v naslednjem letu. Sadike oljk, trt in sadja so se letos dvignile za približno 10 odstotkov, kar je posledica višjega stroška transporta.

Cene semenskega krompirja so višje za 10 do 15 %. Bolj kot težava višjih cen je dostava semenskega krompirja iz uvoza. Bolj je država izvoznica oddaljena, večja je težava z dobavo blaga in višji bo strošek transporta.

Na Štajerskem je kar nekaj vzgojiteljev sadik, ki vzgajajo sadike ne le za vrtičkarje pač pa tudi za tržne pridelovalce. Eden večjih je družinsko podjetje Sadike Druzovič pri Vitomarcih, ki so nam povedali le, da ne dajejo nobenih izjav. Še večje je podjetje Cornus iz Prlekije, kjer so lani vzgojil 15 milijonov sadik vrtnin, letos pa proizvodnjo povečali za 50 odstotkov. S  sadikami vrtnin čez vso leto zalagajo večino veletrgovcev, številne tržne pridelovalce, nekaj pa tudi izvažajo. Zaradi višjih stroškov proizvodnje so cene sadik letos dvignili za 12 %. Poleg vseh podražitev repromaterialov, je višji strošek ogrevanja, pri čemer jih rešuje lastna električna elektrarna. Energenti so se dvignili za 50 %, embalaža oziroma plastika za 45 %, substrati pa za 35 odstotkov, pove Drago Belec, ki tako visokih stroškov ne pomni odkar obstaja podjetje Cornus. Bistveno višji strošek pa je transport oziroma dostava sadik. Prve sadike solatnic in peteršilja so začeli dostavljati minuli ta teden.

Zaradi visokih cen gnojil, bo poraba manjša in s tem bo manjši pridelek, vrtnine pa dražje.

PODRAŽITVE EMBALAŽE

Glede embalaže še čakajo nove cenike in Patricija Pirnat upa, da ne bodo tako visoki, da bi morali iskati druge alternative. V kartonastih zabojih z lastno blagovno znamko purissima je njihovo blago prepoznavno in jim s sledljivostjo daje dodano vrednost. V KZ Ptuj nimajo lastne embalaže, pač pa pridelovalci prodajajo pridelke v embalaži, ki je last trgovcev, sami pa nosijo strošek uporabnine. V teh dneh pričakujejo s strani trgovcev nove cenike uporabnine, ki bodo najbrž višje od cen v pretekli sezoni, je povedala Valerija Kodrič Majcen iz KZ Ptuj.

Ves repromaterial, ki vsebuje plastiko ali je za njegovo izdelavo potrebna energija, bodisi plin, nafta, elektrika, je dražji. Podražitev pa je odvisna tudi od višine višjih transportnih stroškov. Če je prej stal transport kontajnerja iz Kitajske tisoč do dva tisoč evrov, sedaj stane 13.000 evrov.