Suša na posevkih poljščin in vrtnin
V zadnjih več kot 35 letih se Dragica Zadravec, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor ne spomni, da bi pridelovalcem v začetku aprila svetovala, da je treba namakati žita, še posebej pšenico in ječmen na peščenih in prodnatih tleh, enako tudi posevke oljne ogrščice, če želijo doseči visoke in kakovostne pridelke.
Tudi posevki oljne ogrščice potrebujejo za doseganje visokih pridelkov veliko listno maso, ki pa se, zaradi pomanjkanja padavin v marcu in aprilu ni razvila, kljub opravljenemu intenzivnemu dognojevanju z dušikom, saj se ta ni izkoristil kot se je pričakovalo. Posevki so začeli s cvetenjem, še vedno so precej neenakomerne rasti in z malo razvite vegetativne mase, ki je zelo pomembna za polnjenje zrnja v luskih. Pri posevkih pšenice in ječmena so potrebe po vodi zelo velike v fazi bilčenja, ki je nastopila skoraj pri vseh sortah. Tudi tukaj so učinki dognojevanja z dušikom slabi, zasnove klasov so krajše kot bi lahko bile, skrbi pa tudi redkejši sklop, saj se posevki zaradi pomanjkanja vlage in višjih temperatur v marcu spomladi po dognojevanju sploh niso razraščali. To pomeni, da bo število klasov manjše od potrebnega, zato je na lažjih tleh težko pričakovati dobre pridelke, tudi če bi v nadaljevanju vegetacije in do začetka zorenja oskrba rastlin z vodo bila primerna. Kljub napovedi potreb po namakanju žit in oljne ogrščice, poljedelci še niso začeli z namakanjem tudi na območjih, kjer so izgrajeni veliki namakalni sistemi, najbrž zaradi dodatnih stroškov in pomanjkanja tovrstnih izkušenj.
Površine za setev koruze, sončnice in soje so pripravljene za setev, saj so pridelovalci poravnali preorane površine, ostale pa tudi grobo pripravili za setev, da bi zmanjšali izgube talne vlage z evaporacijo. Pridelovalci upajo, da bo v času po setvi teh posevkov, enako tudi sladkorne pese, dovolj padavin, potrebnih za vznik, še zlasti ker tudi teh posevkov pridelovalci praviloma ne namakajo.
KROMPIR NAMAKAJO V FAZI DEBELJENJA GOMOLJEV
Voda je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na količino in kakovost pridelka krompirja. Pomanjkanje vode otežuje sprejem hranil iz tal in spodbuja pojave nekaterih bolezni. Suša med nastavljanjem gomoljev pospešuje okužbe z navadno krastavostjo krompirja, suša v juliju povečuje pojave venenja krompirja, ki so posledica okužb s povzročitelji črne pikavosti gomoljev, bele trohnobe ali verticilijske uvelosti. Sušne razmere so razlog za pojave pokanja gomoljev, izraščanja, deformacij, rjave pegavosti in še drugih napak. Zato predvsem nekaj večjih tržnih pridelovalcev na območju krompir namaka. Največ vode porabi krompir v času nastavljanja in debeljenja gomoljev. Tudi letos so posevki krompirja pri profesionalnih pridelovalcih krompirja posajeni, zgodnejši so s prevlekami zaščiteni od mraza. Pri posevkih krompirja sicer še ni večjih težav zaradi pomanjkanja vlage, saj je vznik odvisen od kakovosti posajenih gomoljev. A, če se bo pomanjkanje vlage nadaljevalo še nekaj časa in bodo temperature višje, bo potrebno namakanje nasadov po vzniku, posebej na posevkih posajenih z drobnejšo frakcijo gomoljev.
Pridelave vrtnin brez namakanja ni. Namakajo se že posevki solate in posajenih kapusnic, kot tudi česna in čebule.
NAMAKA SE ČESEN IN ČEBULA
Zaradi milih zim brez padavin, se pomanjkanje vlage v tleh kaže že v zgodnjih mesecih leta, februarju in marcu, ko se začne pridelava zgodnjih vrtnin. Na kmetiji Kelenc iz Formina pri Gorišnici na približno 25 ha na prostem pridelujejo rdeče in rumeno korenje, belo in rdeče zelje, korenino peteršilja, gomolj zelene, por, rdečo peso, črno redkev. Vsa pridelava je na prostem, v treh rastlinjakih imajo le vzgojo sadik in pridelavo za lastne potrebe. Vse vrtnine po potrebi namakajo, ponavadi od aprila do oktobra, kakor imajo z upravljalcem Občino Gorišnica namakalnega sistema Formin-Zamušani tudi pogodbo. Kot nam je povedala Lea Žnidarič, prevzemnica kmetije, je v omrežje namakalnega sistema vključenih 95 odstotkov vseh obdelovalnih površin, ki jih namakanja z rolomatom in s cevnim sistemom. V lanskem letu so na kmetiji Kelenc pridelali nekaj manj 800 ton zelenjave, od tega največ korenčka. Pridelave vrtnin si brez namakanja ne predstavljajo.
Namakalni sistem Formin-Zamušani obsega 345 ha, namaka pa se od 60 do 70 odstotkov površin. Sistem je sicer že dotrajan, zato občina Gorišnica pripravlja projekt za obnovo in sanacijo sistema.