Leta 1992 se je smatralo, da so podnebne spremembe afriški problem, danes jih čutimo vsi. Leto 2023 je zaznamovalo več rekordov, ki so povezani s posledicami podnebnih sprememb. Opozorilo velja tudi za Slovenijo, saj smo že več let priča dolgotrajnim sušam, zgodil se je požar na Krasu in lani številna neurja s točami, vetrom ter katastrofalne poplave v avgustu. Čeprav je Slovenije dobro namočena, imamo zaostrene sušne razmere, kar vpliva na vodne vire, kmetijstvo, pridelavo hrane in s tem na prehransko varnost.  

KEMIJSKO STANJE VODA S POPLAVAMI SLABŠE

Podnebne spremembe z vedno pogostejšimi ekstremnimi hidrološkimi dogodki vplivajo tudi na stanje voda. V času poplav lahko pride tudi do kemijskega in fekalnega onesnaženja voda ter povečanega spiranja hranil in organskih snovi, je povedala mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, vodja sektorja za kemijsko stanje.

Vodotoki, ki so lani poplavljali v večjem obsegu, so bili onesnaženi s komunalno in industrijsko odpadno vodo (kofein, sredstvo za osebno nego, aditivi v hrani, zdravila, repelenti, mehčala v plastiki, anti korozivna sredstva, …)., ponekod tudi s pesticidi. V Meži v Podklancu je bila povišana vsebnost svinca (Pb) in kadmija (CD), več težkih kovin je bilo tudi v Dravi, vendar mejne vrednosti niso bile presežene.

Dobrega stanja ne dosega 14 vodnih teles in podzemnih voda.

• Ledava, Ščavnica, Ledavsko in Gajševsko jezero: metolaklor,
• Kobiljski potok: kobalt, metolaklor, terbutilazin
• Velika Krka: kobalt,
• Hudinja: sulfat,
• Velenjsko jezero, Paka; mobilden in sulfat,
• Krupa PCB, Temenica: cink in kobalt.

Pesticidi niso več tako pogosto prisotni v podzemni vodi kot pred leti. Leta 2022 so bili pesticidi preseženi na šestih merilnih mestih. Večjo problem predstavljajo nitrati. Standard kakovosti za nitrate je bil v letu 2022 presežen na 20 merilnih mestih (11,6 %).

EKOLOŠKO STANJE VODA NI DOBRO

Ekološko stanju voda v Sloveniji je predstavila dr. Nataša Dolinar. V sušnem obdobju, nazadnje leta 2022, se vode pregrevajo in presihajo tudi tam, kjer ni pričakovano, zato prihaja do poginov rib in drugih organizmov, prekomerne razrasti alg in strupenih cianobakterij. Ekološko stanje voda v Sloveniji v glavnem ni dobro, v rekah vzhodne Slovenije so prisotni ostanki pesticidov. V podzemni vodi je slabo kemijsko stanje določeno za vodna telesa Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v Dravski kotlini tudi atrazin. 

Najboljše ekološko stanje imajo vode v zahodni Sloveniji.

SUŠOMER

Evropa se sooča z naraščajočo ranljivostjo zaradi suše, kar ima velike posledice na vodooskrbo, gospodarstvo in ekosisteme.

Suša v Sloveniji v letu 2022 je povzročila za okrog 148 milijonov evrov neposredne škode v kmetijstvu.

Čeprav se po slovenski zakonodaji škode zaradi suše uradno beležijo le v kmetijstvu, se negativni vplivi pojavljajo tudi v drugih sektorjih, je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu.

Suše v Evropi so pogostejše in obsežnejše, imajo močno negativne posledice po celotnem V Sloveniji so bile močnejše suše leta 2003, 2007, 2011-2012, 2017-2020, 2022-2023 in tudi v začetku leta 2024 (celotna vzhodna Slovenija). Povprečne letne gospodarske izgube v EU zaradi suše naj bi bile v vrednosti 8,36 milijarde evrov. Brez ukrepanja in omejitve globalnega segrevanja za 4 °Celzija se ocenjuje, da bo to stalo 60,2 milijarde evrov.

Evropska baza kaže, da suše najbolj vplivajo na sektorje:

• kmetijstvo 33 % (enoletne poljščine 21 %, živinoreja 7 % in trajni nasadi 5 %),
• ekosistemi 8 %,
• vodooskrba 27 %.

Spletno orodje za spremljanje suše je sušomer, ki tedenskega spremlja podatke. Podatki iz 22. februarja 2024 kažejo, da je bil po celotni severovzhodni Sloveniji vključno s Celjsko regijo topel januar, ekstremno topel februar (4 do 6 stopinj nad povprečjem 1991-2020), moker januar (187 %), suh februar (40 do 60 %) glede na povprečje 1991-2020. Bilo je visoko izhlapevanje in zgodnja vegetacija. Dejstvo pa je, da na kmetijske rastline ne vplivajo le vremenske razmere, pač pa tudi tip tal, kultura-sortiment, agrotehnični ukrepi, prilagoditve tekom sezone in usmeritev kmetovanja.

V okviru podnebnih spremembam je rastlinska pridelava hrane pod velikim pritiskom (suša, poplave, toča …). Z daljšanjem rastne dobe se spreminjajo tudi prezimovalne razmere in tveganje za pozebo, več je škodljivcev ter novih invazivnih vrst.

Mag. Zala Žnidaršič je predstavila možne načine prilagajanja kmetijstva. Tveganje pred pozebo oziroma sušo lahko zmanjšamo z oroševanjem oziroma namakanjem. V Sloveniji je 7.940 hektarjev od skupnih 200.000  hektarjev kmetijskih zemljišč namakanih, čeprav je možnosti za namakanje bistveno več.

OCENA PODNEBNIH SPREMEMB DO KONCA 21.STOLETJA

Kot je povedal klimatolog Anže Medved, bo temperatura naraščala, po najhujšem scenariju celo do šest stopinj Celzija. Ker zrak pri višji temperaturi vase sprejme več vodne pare, se bo povečala količina padavin, predvsem pozimi, medtem ko bomo v poletnem času imeli daljša suha obdobja ter močne nalive, ki pomenijo večjo verjetnost za nastanek hudourniških poplav. Takšne padavine naredijo škodo, ta voda pa hitro odteče, tako da ne izboljša sušnega stanja tal. Z višanjem temperature bo v zimskem času večina padavin padla v obliki dežja in ne snega. Število dni s snežno odejo se bo drastično zmanjšalo.