Voda sodi med ključne naravne vire, saj brez nje življenje rastlin, živali in ljudi ne bi bilo mogoče. Njena pomembnost pride še posebej do izraza v ekološkem kmetijstvu, kjer je vzdrževanje naravnega ravnovesja bistvenega pomena. Ustrezna kakovost vode in njena premišljena raba pomembno vplivata na rodovitnost tal, razvoj pridelkov ter dolgoročno, trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči.

Intervenciji v okviru Skupne kmetijske politike Ekološko kmetijstvo IRP 19 ter Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Naravni viri IRP 18.02 se med seboj dopolnjujeta, saj oba poudarjata pomen varovanja vodnih virov in njihove smotrne rabe v kmetijstvu. KOPOP – IRP18 za varovanje voda vključuje intervencijo NV.1 Vodni viri, ki spodbuja zaščito vodnih virov ter zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Skupaj z IRP 19 izpostavlja potrebo po trajnostnem upravljanju z vodo, zmanjševanju onesnaževanja ter prilagajanju kmetijskih praks, ki ohranjajo naravno ravnovesje. S tem prispevata k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem in dolgoročni ohranitvi kakovostnih pridelkov.

Svetovni dan voda (22. marec) in svetovni dan meteorologije (23. marec) sta tesno povezana s kmetijstvom, saj voda in vreme predstavljata ključna dejavnika za pridelavo hrane. Ključne intervencije SKP 2023–2027 v okviru Kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP – IRP18) za varovanje voda je intervencija NV.1 Vodni viri.

Svetovni dan voda opozarja na pomen dostopa do čiste vode in trajnostnega upravljanja vodnih virov. V kmetijstvu je voda nepogrešljiva za namakanje polj, rast in razvoj rastlin in napajanje živine. Podnebne spremembe in neenakomerna razporeditev padavin pa povzročajo suše ali poplave, kar lahko močno vpliva na pridelek. Zato je učinkovita raba vode (npr. kapljično namakanje) vse bolj pomembna za trajnostno kmetovanje.

Intervencija NV.1 Vodni viri v okviru KOPOP IRP.18 Skupne kmetijska politika 2023-20207 je namenjena za izboljšanje kakovosti vodnih virov in tal, omejevanje uporabe nevarnih fitofarmacevtskih sredstev in s tem zmanjšanje onesnaževanja vode iz kmetijstva s nitrati in pesticidi.

Svetovni dan meteorologije poudarja vlogo vremenskih in podnebnih znanosti. Meteorologija pomaga kmetom pri načrtovanju setve in žetve, spremljanju vremenskih tveganj (pozeba, suša, neurja), prilagajanju na podnebne spremembe.

Oba dneva skupaj poudarjata, da sta voda in vreme neločljivo povezana dejavnika v kmetijstvu. Trajnostno upravljanje vodnih virov in uporaba sodobnih meteoroloških podatkov sta ključna za zagotavljanje prehranske varnosti in prilagajanje na spreminjajoče se podnebne razmere.

V okviru Sheme za podnebje in okolje (SOPO – INP8) kmete spodbujajo k okolju prijaznim praksam za bolj trajnostno gnojenje (manj izpiranja hranil v vode), ohranjanje trajnega rastlinskega pokrova in zmanjšanje emisij in onesnaževanja.

VODNI VIRI V SODOBNI DRUŽBI

Na Agenciji za okolje ta dva dneva vsako letno obeležujejo s prikazom vsebin oz. storitev, ki lahko koristijo prebivalcem in z druženjem meteorologov in hidrologov. Svetovni dan voda 2026 je posvečen upravljanju vodnih virov v sodobni družbi. Letošnja tema izpostavlja vlogo upravljanja z vodami pri večji odpornosti na prihodnje podnebne in družbene pritiske ter zagotavljanje splošne družbene blaginje. 

Voda kroji naš vsakdan, navadno se tega niti ne zavedamo, saj je v naši družbi pravica do vode zapisana tudi v Ustavi. Voda je vir življenja, nepogrešljiva je v našem vsakdanjem življenju, od gospodarskih dejavnosti do poljedelstva, zagotavljanja varnosti, pri rekreaciji,…. V času podnebnih sprememb postaja upravljanje z vodo in še pomembnejše.

Svetovni dan meteorologije 2026 izpostavlja ključno vlogo meteorološkega opazovalnega sistema. Meteorološka opazovanja niso zgolj tehnična podpora vremenoslovju, temveč bistven del sistema varovanja življenj, infrastrukture in gospodarstva. So temelj za vse sodobne vremenske napovedi, ocene podnebnih tveganj in sisteme zgodnjega opozarjanja. Za na videz preprostim podatkom o vremenu stojijo milijoni meritev, zbranih iz raznolikega in visoko tehnološkega omrežja opazovalnih platform — od satelitov do vremenskih balonov, oceanografskih boj, ladij in zemeljskih meteoroloških postaj.

Te meritve se dnevno usklajujejo in izmenjujejo med državami, kar omogoča, da so vremenske napovedi natančne, pravočasne in globalno primerljive. Zgodnja opozorila, ki temeljijo na kakovostnih opazovanjih, dokazano rešujejo življenja in zmanjšujejo gospodarsko škodo ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Hkrati so nujna za dolgoročno načrtovanje na področjih, kot so upravljanje vodnih virov, kmetijstvo, letalstvo, energetika in prilagajanje podnebnim spremembam.