Na kmetiji Horvat tradicija pridelave in prodaje zelenjave sega 50 let nazaj. Takrat je 10-letna Ida s svojim očetom prodajala viške krompirja in nekatere zelenjave na mariborski tržnici. Pred tremi desetletji je sin Jože kmetijo usmeril v čisto zelenjadarsko. Danes na njej pridelujejo solato, ki jo prodajajo veletrgovcem, ter široko paleto vse ostale zelenjave za prodajo na tržnicah in v manjši trgovini v Mariboru ter na domu. Zaradi povpraševanja stalnih kupcev in ugodnih podnebnih pogojev želijo ponudbo na tržnicah razširiti s pridelavo in prodajo jesensko-zimske zelenjave in temu ustrezno so v načrtu investicije v nove pokrite površine.

Zelenjadarska kmetija Horvat leži v Mariborski občini v naselju Dogoše. Obdelujejo 20 hektarjev površin: od tega je 4000 kvadratnih metrov pokritih površin, več sodobnih rastlinjakov, eden namenjen vzgoji sadik, ostali pridelavi. Velik poudarek dajejo zdravemu načinu vzgoje zelenjave, zato so vključeni v kontrolo integrirane pridelave zelenjave ter biotično varstvo. Še vedno jim je najpomembnejše, da je zelenjava pridelana v zemlji. Kupcem ponujajo sorte in vrste, ki jih poznajo in da so vseeno čimbolj odporne na podnebne spremembe in je pridelava čim bolj prijazna okolju in naravi. Uporabljajo zastirke in folije, na katero sadijo paradižnik, papriko in tako prihranijo pri namakanju in hkrati nadzorujejo plevele. Zelo pomemben dejavnik je čista voda, ki jo črpajo iz vrtin in jo uporabljajo v vseh procesih vzgoje. Od namakanja pri vzgoji sadik do zalivanja na poljih in na koncu pranja zelenjave v pripravi zelenjave za trg.

Gnojijo na podlagi analiz zemlje, torej samo tisto, kar je potrebno. Zelo pomemben je ustrezen kolobar. V kolobarju imamo tudi zelene podore ter tako na naraven način bogatijo zemljo z organsko snovjo. Kolobarijo v glavnem s krompirjem, žiti, kakšen posevek ječmena je tudi za podor, zelje in še kaj. Trudijo se, da se pri pridelavi držijo že stoletja znanih pravil za ohranjanje in skrb rodovitne zemlje. Na posevke ne gredo, če ni nujno pri visokih temperaturah ali blatu. Kljub temu se zaradi vremenskih neprilik zgodijo izpadi. Lani na primer jim je velik del pridelka uničila toča konec avgusta.

Na kmetiji je tudi dopolnilna dejavnost kisanje zelja in repe. Za kisanje zelja pridelujejo izključno varaždinsko zelje, saj je le-to primerno za kisanje.

PARADNI KONJ JE SOLATA

V zadnjih letih sadijo v povprečju okrog milijon sadik solat na leto. V normalnih letinah je na leto pridelajo približno 200 ton. Večina solate, predvsem spomladanske kristalke, poleti in jeseni endivije, ki jo kot edino zelenjavo pridelujejo za grosistično prodajo, je na prostem. Z nekaterimi imajo sklenjene letne pogodbe in gre za načrtovano pridelavo, pri drugih se dogovarjajo sproti glede na povpraševanje. »Z vsemi dobro sodelujemo, imamo medsebojno zaupanje in se vedno dogovorimo tako, da je za obe strani v redu,« pove Jože Horvat. Njihova solata se tako prodaja na trgovskih policah, javnim zavodom in horeci. Določen del sadik solate vzgojijo sami. Del pa naročijo pri eni od avstrijskih podjetij, ki se ukvarjajo z vzgojo sadik v šotnih kockah, s tem da semena nabavljajo sami. Sadikam v šotnih kockah je prilagojen samohodni sadilec.

SAMOHODNI SADILEC IN OKOPALNIKI

Kmetija je tehnično dobro podkovana. Tako imajo v strojnem parku kar nekaj traktorjev, sadilcev zelenjave in vrsto ostalih strojev za sajenje, oskrbo in spravilo pridelkov. Za vzgojo sadik imajo sejalno linijo. Za pridelavo solate kot tudi za ostale vrtnine imajo vrsto specializiranih stroje, tudi samohodni sadilec in dva različna samohodna okopalnika. Ravnokar se odločajo za nakup robotskega okopalnika, saj so zelo omejeni s herbicidi, pleveli pa so v pridelavi solate in nekatere druge zelenjave lahko velik problem. V ugodnih vremenskih pogojih lahko plevel v celoti prerase posevek. Pri tem Jože ponovno poudari, da se veliko plevelov reši z ustreznim kolobarjem.

Za potrebe krajšega skladiščenja razpolagajo s hladilnicami, ki jim v vročih poletnih dneh ohladijo pobrano zelenjavo.

Horvatovi se trudijo, da imajo v sortimentu čim več domačih lokalnih odpornih sort, nikakor pa ne želijo strankam ponuditi paradižnika čez zimo, saj želijo vso zelenjavo pridelati v zemlji in na čim bolj naravi in okolju prijazen način. Veliko delajo na preventivi, rastlinam dodajajo alge, aminokisline, vse z namenom, da rastlino okrepijo, da ja zdrava in se sama bori proti raznim stresom.

V NAČRTU NOVI RASTLINJAKI ZA ZIMSKE VRTNINE

V sodobnih rastlinjakih vzgajajo sadike ter pridelavo različne zelenjave za prodajo na tržnicah in na domu. V zimskih mesecih v njih raste solata, v poletnih pa predvsem plodovke. Že v februarju je v enem od rastlinjakov spomladanska solata. Rezali jo bodo konec marca oz. v začetku aprila, zatem bodo v njem sadili paradižnike, ki jih obirajo vse do oktobra oz. novembra, sledi ponovno solata. Pretekli teden so v enem od rastlinjakov sadili tudi prvo zgodnje zelje. Za stalne stranke bo mlado zelje na voljo že aprila. V platojčkih že rasejo tudi por, zelje, cvetača, brokoli, kolerabica, ohrovt. Čez nekaj časa pa bodo začeli z vzgojo poletne zelenjave. Določene sadike tudi kupijo, saj je pri pestri ponudbi za maloprodajo težko vzgojiti čisto vse sadike na kmetiji.

Si pa želijo v naslednjih dveh letih povečati pokrite površine z nekaj dodanimi rastlinjaki. Ti bodo namenjeni predvsem pridelavi zimske in zgodnje spomladanske zelenjave, kot so zimska solata, motovilec, redkvice, mlada čebula in druge.

TORKI IN ČETRTKI SO ZA PRIPRAVO ZELENJAVE ZA TRG

Na kmetiji imajo torke in četrtke namenjene pripravi zelenjave za trg. Prodaja na dveh tržnicah v Mariboru in v hiši kmetij v Mariboru se vrši ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah. Hiša kmetij na Partizanski cesti v Mariboru je prostor, ki ga je na željo lokalnih kupcev obnovilo šest lastnikov kmetij. V njem prodajajo svoje pridelke in izdelke.

Poleg vseh družinskih članov, mame Ide, Jožeta in njegove žene Renate, sina Jureta in ko ji čas dopušča tudi hčere Sare, ki obiskuje še srednjo šolo, imajo Horvatovi tudi še enkrat toliko zaposlenih. Dodatno pomoč imajo še v času sezone obiranja. Jožeta veseli, da se je sin Jure, ki je končal šolanje smer zdravstva in ima številne ponudbe za zaposlitev, odločil, da bo ostal na kmetiji.