Evropski projekt »Sveže in zdravo« povezuje 60 lokalnih pridelovalcev od Pomurja do slovenske obale. Skupaj vztrajno gradijo trajnostno prehransko verigo s pridelavo zelenjave iz integrirane pridelave. Slednje podpira tudi Skupna kmetijska politika 2023-2027 v okviru IRP18.02 Kmetijsko – okoljsko podnebna plačila – Naravni viri. Gre za NV.4 Integrirana pridelava zelenjave, katerega letno plačilo znaša 257,50 evrov/hektar.

Z namenom informiranja o zdravih prehranskih smernicah ter posledično spodbujanju uporabe sveže, lokalne in integrirane pridelave zelenjave ter osveščanja javnost o pomenu lokalne samooskrbe je Supina vrtovi panonski 12. juniju organizirala novinarsko konferenco.

Po podatkih Statističnega urada RS je stopnja samooskrbe z zelenjavo v Sloveniji v letu 2023 znašala zgolj 33 %. To pomeni kar šest odstotnih točk manj kot leto prej. Gre za nadaljevanje trenda upadanja, ki ga beležimo že tretje leto zapored. Med ključne razloge za upad sodita manjša površina za pridelavo zelenjadnic ter večji primanjkljaj v zunanji trgovini. Medtem ko smo v letih 2019 in 2020 beležili visoko stopnjo samooskrbe – predvsem zaradi povečane pridelave in zmanjšanega uvoza – nas aktualni podatki opozarjajo, da je treba ponovno okrepiti pogoje za domačo pridelavo ter spodbuditi povpraševanje po lokalni zelenjavi. To ni le gospodarska, temveč tudi družbena naloga. Lokalno pridelana, sveža in kakovostna hrana je temelj zdravja, prehranske varnosti in trajnostne prihodnosti.

PRIDELAVA ZELENJAVE V SLOVENIJI  V LETIH 2020-2024

V obdobju od leta 2020 do 2024 je skupna površina, namenjena pridelavi zelenjadnic v Sloveniji, upadla s 6.984 ha v letu 2020 na 4.662 ha v letu 2024. Podobno se je zmanjšala tudi skupna pridelava, ki je z 135.241 ton v letu 2020 padla na 85.436 ton v letu 2024. Največja pridelava in površina sta bili zabeleženi leta 2020, nato pa se je trend postopno zmanjševal.

Tržna pridelava (zelenjava namenjena prodaji) se je v tem obdobju gibala med približno 85.275 ton (2020) in 52.293 ton (2023). To kaže na občuten upad. V letu 2024 je znašala 55.990 ton. To je sicer nekoliko več kot leto prej, a še vedno bistveno manj kot v začetnih letih. V zadnjih petih letih se v Sloveniji zmanjšujeta tako obseg površin za pridelavo zelenjadnic kot tudi skupni pridelek. Upad je zlasti izrazit pri tržni pridelavi, kar lahko vpliva na samooskrbo in dostopnost lokalne zelenjave na trgu.

KOLIČINA ZAUŽITE ZELENJAVE SE NIŽA

V Sloveniji se soočamo z resnimi izzivi na področju zelenjadarstva in samooskrbe. Stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2023 bila le 33 %, kar pomeni, da je dve tretjini zaužite zelenjave iz uvoza. Tudi razpoložljiva količina zelenjave za prehrano na prebivalca se je v zadnjih letih znižala – s 119,83 kg v letu 2020 na 98,74 kg v letu 2023.

Nosilec projekta »Sveže & zdravo«, Skupina vrtovi panonski z.o.o., si prizadeva za povečanje deleža kakovostne lokalno pridelane zelenjave. Denis Topolnik, predsednik Skupine vrtovi panonski z.o.o., je kljub temu optimističen glede prihodnosti slovenskega zelenjadarstva. Skupina vrtovi panonski z.o.o. z vzpostavljeno kratko dobavno verigo Zelena točka spodbuja pridelavo članov zadruge. To prispeva k izboljšanju samooskrbe in krepitvi lokalnih kmetov. Kratka dobavna veriga Zelena točka se osredotoča na lokalno hrano s kratkimi transportnimi potmi. Zelena točka oskrbuje HoReCa sektor in posamezne kupce. Andrej Vučkič, vodja poslovanja pri Zelena točka TRANS z.o.o., poroča: »Cena je vsekakor pomemben dejavnik, vendar opažamo, da vse več potrošnikov postavlja kakovost pred ceno.«

PREHRANSKE SMERNICE IN NAVADE SLOVENCEV

Nacionalne prehranske smernice poudarjajo pomen uživanja pestre in uravnotežene hrane, pri čemer ima zelenjava osrednjo vlogo. Priporoča se vsakodnevno uživanje zelenjave in sadja, zlasti lokalno pridelanega. Priporočena dnevna količina zelenjave znaša od 250 do 400 gramov. Ključno vlogo pri tem ima sezonska ponudba, saj zagotavlja večjo svežino in višjo hranilno vrednost. Raznolika prehrana, ki vključuje zelenjavo različnih barv, je bistvena za zagotavljanje vseh potrebnih hranil. V zadnjih petih letih se je količina razpoložljive zelenjave na prebivalca zmanjšala za 15 kg. To predstavlja 13,4 % upad v primerjavi z letom 2019 (2019: 113,97 kg, 2023: 98,74 kg). Ta negativni trend lahko vpliva na prehransko varnost in kakovost prehrane prebivalcev. Hkrati pa opozarja na slabšanje prehranske samooskrbe in manjšo razpoložljivost sveže zelenjave iz lokalne pridelave. (Vir: Statistični urad RS)

Zavedati se moramo, da še vedno velja, da najbolj sveža in hranilno bogata zelenjava prihaja z lokalnih kmetij. Obrana je ob optimalni zrelosti, kar omogoča poln okus in visoko vsebnost hranil. Poleg pozitivnega vpliva na zdravje pa uživanje lokalno pridelane zelenjave prispeva tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in manjšemu okoljskemu odtisu. Podpora lokalnim kmetom obenem krepi lokalno gospodarstvo in skupnosti ter prispeva k njihovi dolgoročni stabilnosti in razvoju.

PREHRANJEVALNE NAVADE IN VPLIV NA ZDRAVJE

Prehranjevalne navade, prehranski vnos in stanje prehranjenosti lahko pomembno vplivajo na tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, debelost in rak. Zdrava prehrana ima ključno vlogo tako pri preprečevanju kot pri razvoju teh bolezni. Ker se prehranske navade oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in dolgoročno vplivajo na zdravje, je pomembno, da jim posvečamo pozornost skozi celotno življenjsko obdobje. Prehranske smernice je priporočljivo redno spremljati, saj predstavljajo temelj za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. Te je pomembno spodbujati in ohranjati v vseh življenjskih obdobjih.

Raziskave o prehranjevalnih navadah v državi kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, pri drugi polovici se zaznava, da ne dosega priporočil za število obrokov in neustrezen ritem prehranjevanja. Prav tako postaja debelost vse resnejši zdravstveni problem, saj število prizadetih oseb nenehno narašča. Po podatkih iz leta 2020 je bilo v Sloveniji skoraj 60 % prebivalcev čezmerno hranjenih ali debelih (39,2 % čezmerno hranjenih in 19,5 % debelih). Gre za razširjeno, kompleksno, napredujočo in ponavljajočo se kronično bolezen, za katero je značilno kopičenje čezmerne telesne maščobe, ki lahko škoduje zdravju. Smernice priporočajo 3-5 obrokov dnevno, pri čemer je zajtrk ključen za energijo, sledijo malica in kosilo, večerja pa naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Prevelika energijska vrednost obrokov, povezana s sedečim načinom življenja, prispeva k debelosti in boleznim srca ter ožilja.

Prehrana pogosto vsebuje preveč mesa in mesnih izdelkov ter premalo rib in sadja. Prekomeren vnos enostavnih sladkorjev in nasičenih maščob ter pomanjkanje vlaknin lahko -pomembno vplivajo na pojav bolezni srca, ožilja in raka debelega črevesa. Mnogi prebivalci zaužijejo preveč mesa in mesnih izdelkov, premalo pa rib, sadja, zelenjave, stročnic in vlaknin. Slednji so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Pogosto se tudi preseže priporočeni dnevni vnos soli, ki naj ne bi presegal 5 gramov (približno ena čajna žlička velja za večino prebivalcev). Za obvladovanje debelosti in kroničnih bolezni so ključni uravnotežena prehrana, hidracija in redna telesna dejavnost v vseh starostnih obdobjih.

PRIPOROČILA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE

Jejte v rednih obrokih in uživajte v hrani, s poudarkom na pestri prehrani rastlinskega izvora. Izbirajte polnovredna žitna živila, vsak dan jejte svežo lokalno zelenjavo in tudi v manjšem deležu sadje. Zmanjšajte vnos maščob ter nasičene maščobe nadomestite z nenasičenimi in nerafiniranimi. Mastno meso zamenjajte s stročnicami, ribami ali pustim mesom. Uživajte manj mastne mlečne izdelke, jejte manj soli in sladkorja, pijte dovolj tekočine (voda in nesladkani čaji) ter omejite uživanje alkohola. Hrano pripravljajte zdravo in higienično, obroke si pripravite doma in zmanjšajte količino vnaprej pripravljenih in predelanih živil. Ne pozabite pa na redno telesno aktivnost v vseh življenjskih obdobjih. Tako bosta vnos in poraba energije uravnotežena in boste lahko ohranjali primerno telesno maso.(Viri: https://www.gov.si/teme/prehrana-in-zdravje/ , https://nijz.si/wpcontent/uploads/2024/03/3.2_Cezmerna_hranjenost_in_debelost_2022-Z.pdf in Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025)

O PROJEKTU SVEŽE IN ZDRAVO

Evropski projekt »Sveže in zdravo« povezuje 60 lokalnih pridelovalcev od Pomurja do slovenske obale. Skupaj vztrajno gradijo trajnostno prehransko verigo s pridelavo zelenjave iz integrirane pridelave. Ta zagotavlja svežo in kakovostno zelenjavo potrošnikom, javnim zavodom in gostincem, hkrati pa podpira lokalno gospodarstvo ter varuje naravno okolje.

Ker se več kot polovica Slovencev prehranjuje nezdravo, so cilji projekta usmerjeni v ozaveščanje potrošnikov o nacionalnih smernicah zdrave prehrane z vidika uživanja zelenjave. Cilji projekta so povečanje porabe sveže, lokalno pridelane zelenjave po načelih nacionalne sheme kakovosti integrirana pridelava. Cilj projekta je tudi krepitev ekonomske moči skupine pridelovalcev s povečanjem prihodkov od prodaje takšne zelenjave. Integrirana pridelava je slovenska nacionalna shema kakovosti, ki spodbuja potrošniku in naravi prijaznejše kmetovanje. Temelji na bolj nadzorovani uporabi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov.

Cilj sheme je uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, spodbujanje biotske raznovrstnosti ter uporaba organskih gnojil. Pridelava poteka pod rednim nadzorom in certificiranjem, kar potrošnikom omogoča bolj varno in kakovostno hrano. V okviru projekta so v dveh letih izvedli preko 400 promocij na prodajnih mestih, številne dogodke za strokovno in širšo javnost, promocijske in komunikacijske materiale, posneli video vsebine in video recepte za promocijo na dogodkih in družbenih omrežjih, širili informacije preko številnih spletnih, tiskanih, radijskih oglasov ipd.

Za več informacij o projektu sledite profilom na družbenih omrežjih Facebook in Instagram ali obiščite spletno stran: https://lokalnazelenjava.eu/. Za dodatne informacije in poizvedbe se obrnite na: Denis Topolnik, Skupina vrtovi panonski.