Tamburanje va Kostele

3 septembra, 2024
0
0

Petindvajseta tradicionalna prireditev Tamburanje va Kostele je dosegla svoj namen. Na dan velikega šmarna so se rečali domačini, izseljeni in razseljeni Kostelčani iz vsega sveta ter drugi obiskovalci Kostela. Začelo se je s praznično mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Fari. Sledila sta tradicionalni sprevod v ljudskih oblačilih in kostelski sejem, kjer so se predstavili lokalni ponudniki.

Kostel je ena najmanjših slovenskih občin, ki leži na jugovzhodni meji Slovenije, ob mejni reki Kolpi. Obsega 5667 hektarov in ima okoli 700 prebivalcev. Redko naseljeno, močno gozdnato, predvsem pa z listnatim drevjem poraslo pokrajino označujejo značilne kraške planote s številnimi vrtačami in vrhovi. Ti se vzpenjajo od 550 metrov do 901 metrov nadmorske višine. Kraj je dobil ime po kostelskemu gradu oziroma naselbini pod njim. Prvič je omenjen kot Costel leta 1336 (kar je danes poštna številka kraja).

Kostel že od nekdaj na skopi zemlji ni mogel preživljati vseh svojih ljudi. Zato so iskali razne dodatne vire zaslužka, v tovorništvu in krošnjarstvu. Kostelci so si na svojih popotovanjih po svetu predvsem kot krošnjarji širili znanje in splošno duhovno izobrazbo. Kostelske ljudske šege, navade, pesmi, noša in narečje so se razvijali in ohranili vse do danes. Mnogim dobro znana je danes kostelska pokrajina s svojo še vedno neokrnjeno naravo, bogatim rastlinskim in živalskim svetom ob reki Kolpi. Je ena najčistejših rek v Sloveniji.

Društvo kostelskih žena Nežicauspešno ohranja in predstavlja življenje prednikov v Kostelu. V gradu in koči pred gradom je uredilo že štiri etnološke razstave.

GLASBA IN PLES POVEZUJETA LJUDI

Folklorno izročilo, ljudsko petje, igranje godcev ter tradicija čaščenja Marije Vnebovzete povezuje domačine, izseljene in razseljene Kostelčane iz vsega sveta ter druge obiskovalce Kostela. Vsi se srečujejo na tradicionalnem Tamburanju va Kostele na veliki šmaren. To je dvodnevna prireditev, ki so jo tudi letos pripravili v organizaciji Zavoda za kulturo in turizem Kostel, občine Kostel ter tamkajšnja in tudi nekatera zunanja društva. Vse se dogaja v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Fari in na prireditvenem prostori ob tamkajšnji osnovni šoli. Prvi dan, 14. septembra, je potekala večerna maša Velikega šmarna. Po maši je bil koncert moškega pevskega zbora Belokranjski slavci in Domna Kljuna. Sledila sta proslava ob odprtju z nastopom Maje Mišmašin Dupljakom in koncertom Prifarskih muzikantov.

Del etnološke razstave Sledi časa v gradu Kostel

KOSTEVSKI SEJEM IN SPREVOD V LJUDSKIH OBLAČILIH

Naslednjega dne je bilo celodnevno druženje vseh Kostelčanov, tistih, ki še živijo, ki so bili izseljeni ali razseljeni ter drugih gostov. Čeprav je Kostel ena najmanjših slovenskih občin, se je na dan velikega šmarna v Fari pri Kostelu zbralo veliko ljudi. Začelo se je s sveto mašo v cerkvi Marijinega vnebovzetja, Kostevskim sejmom ter sprevodom v ljudskih oblačilih. V sprevodu od cerkve do prireditvenega prostora ob šoli so sodelovali Folklorna skupina Grmada, Folklorna skupina Kolpa (DU Vinica), Ljudske pevke Vesele Ribničanke, Koncavaški spev, Društvo kostelskih žena Nežica, Folklora Osnovna šola Fara, Vrtec pri Osnovni šoli Fara ter Ljudski godci.

Po prihodu na prireditveni prostor so se v šotoru vsi pevci, godci in plesalci predstavili v kratkem nastopu. Največ aplavza so poželi mladi in najmlajšim Kostelčani, to je folklorna skupina in Vrtec pri Osnovni šoli Fara. V popoldanskem času so se številni obiskovalci zavrteli ob zvokih Ansambla Tonija Verderberja. Na koncu so prisluhnili še koncertu Branimirja Bubice in Klape Sebenico.

NA SEJMU PONUDNIKI LOKALNIH ŽIVIL IN DOMAČIH OBRTI

Na sejmu domače in umetnostne obrti je sodelovalo več kot 20 ponudnikov ročnih del, lokalnih živil ter drugih uporabnih in okrasnih izdelkov. Številni obiskovalci, naključni in tisti, ki ne pridejo pogosto v Kostel, so se odpravili tudi do kostelskega gradu. V njem so si lahko ogledali razstavo Sledi časa, ki so jo pripravile članice Društva kostelskih žena Nežica. Uživali so v čudovitih razgledih po pokrajini doline Kolpe ter ob spremstvu vodnika doživeli utrip iz srednjeveških dni. Kot nam je povedala Tinkara Hodnik, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Kostel, je bila po lanskoletni odpovedi Tamburanja va Kostele zaradi izrednih razmer letos prireditev zelo uspešna. Vsi napovedani lanskoletni nastopajoči so nastopili in še kakšna skupina zraven. Predvsem pa se je zbralo veliko Kostelčanov in njihovih prijateljev od blizu in daleč.

Zeliščarjevi ledeni čaji Zeliščne kmetije pod Hrelenom iz Starega trga ob Kolpi