Prodaja jabolk je bila v jesenskih mesecih dobra. Proti koncu minulega leta in v začetku letošnjega leta je prodaja slabša, jabolk je zaradi slabšega skladiščenja na trgu več, kar je tudi posledica padca odkupnih cen jabolk. Zaradi lanskoletne suše in drugih vremenskih neugodnih razmer, se v hladilnicah pojavljajo težave, več jabolk kot običajno je drugega in tretjega kakovostnega razreda, primernih le za predelavo.  
 
Zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem zaradi dolgotrajne poletne suše minula sezona za sadjarje ni bila normalna. Leto pred tem je bilo za sadjarje katastrofalno, saj je pozeba vzela večino sadja, a tudi lansko leto je bil pri sadju, tudi pri jabolkah velik primanjkljaj. Na kmetiji Uhan v Rodinah pri Trebnjem  so sicer nasade tudi zalivali,  a so imeli kljub temu precej jabolk manj in še zdaleč pridelek ni bil normalen. Deževje v septembru je povzročilo pokanje plodov in veliko jesenskega pridelka jabolk je zaradi slabše kakovosti šlo v predelavo namesto v hladilnice. Tako so na kmetiji v okviru dopolnilne dejavnosti naredili veliko več soka in kisa.
Poleg vedno višjih stroškov pridelave od višjih cen energentov, goriva, gnojil, embalaže in drugih stroškov pridelave, je jabolka tudi težko prodati. Na trgovskih policah je veliko slovenskih jabolk a vprašanje je ali so to le v Sloveniji pakirana jabolka, poreklo pa je tuje. Večino gostinskih obratov, restavracij in hotelov ter tudi javnih zavodov z jabolki zalagajo uvozniki. Na razpisih javnih zavodov še vedno uspejo dobavitelji, ki ponudijo jabolka, banane in vso drugo sadje in ne domači pridelovalec, ki ponuja jabolka, jabolčni sok in kis. Uhanovi na primer, peljejo v šolo, ki ima tisoč otrok, enkrat na teden pet gajbic jabolk, uvoznik pa pripelje različna uvožena živila v šolsko kuhinjo vsak dan. Tudi navade potrošnikov se še vedno spreminjajo. Če je prej gospodinjstvo kupilo čez zimo gajbico ali več gajbic jabolk, sedaj kupujejo sproti po kilo ali dve jabolk. 

0,80 evra za kilogram je povprečna odkupna cena pakiranih jabolk, 
0,09 evra za kilogram je odkupna cena jabolk za predelavo.

VEČ JE JABOLK SLABŠE KAKOVOSTI, KI SO ZA PREDELAVO
Da se jabolka letos drugače obnašajo v hladilnici kot v običajnih letih, ugotavljajo tudi na sadjarski kmetiji Toš iz Vitomarcev. Zaradi lanskoletne suše se pri skladiščenju pojavlja predvsem določene fiziološke bolezni, zaradi kateri jabolka niso najboljše kakovosti, pač pa so primerne za predelavo. Ker predelovalne industrije ni, večina jabolk za predelavo gre v izvoz, na Štajerskem predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Cena predelovalnih jabolk je okrog devet centov za kilogram. 
 
UKREPI ZA PREPREČEVANJE SPOMLADANSKE POZEBE 
Sadjarji se bojijo spomladanske pozebe, še zlasti, če je decembra in januarja mila zima kot je letos. Na Primorskem, zlasti na Vipavskem so spomladanski pozebi zelo podvržene predvsem marelice. Ukrep proti zgodnjemu odganjanju debel je beljenje debel. To velja predvsem za drevesa koščičarjev, lahko pa se ta ukrep uporabi pri vsem sadnem drevju. Še posebej je ukrep priporočljiv za marelice, kajti le te so sadna vrsta, ki ima zelo kratko fiziološko zimsko mirovanje, ki se konča že kmalu po novem letu, svetujeta Sara Spačal Dovžak in Vasja Juretič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica v januarskem obvestilu sadjarjem. Ob dvigu temperatur v januarju lahko prihaja do začetka kroženja sokov in priprav na brstenje. Pri ponovnem padcu temperatur pod ničlo in jasnem vremenu lahko pride do pokanja luba na deblih, kasnejše okužbe lesa z lesnimi glivami in propadanja dreves. Delno se lahko temu izognemo z beljenjem debel z apnenim beležem ali jupolom. Večje nasade se lahko beli s škropljenjem s škropivom iz 10 l vode in 2,5 kg jupola. Škropljenja je treba ponavljati dokler niso debla popolnoma bela. Beljenje je treba opraviti takoj po novem letu. Bela barva na deblu odbija sončne žarke in prepreči segrevanje debla na 5 do 15 °C, medtem, ko je v senci temperatura -5 °C. Beljenje debel ni ukrep, ki bo popolnoma rešil odmiranje dreves, vendar precej pripomore k zmanjšanju odmiranja.

Nekateri sadjarji so drevesa prebelili z apnom, da bi vsaj malo zaustavili vegetacijo po zimskem mirovanju.  

ZAŠČITA MLADIH NASADOV

Posebej je pred nizkimi temperaturami in pozebo potrebno dobro zaščititi mlada sadna drevesa. Priporočljiva je uporaba naravnih materialov, kot so slama, koruznica, žakljevina, smrečje, koprena (lutrasil),…., saj pod njimi rastline normalno uspevajo. V prej naštete naravne materiale ovijemo ali omotamo debla ali celotno mlado sadiko. Za nižje sadike (trsne cepljenke, aktinidije,….) lahko uporabimo nasutje z zemljo, lubjem, lesnimi sekanci, ki naj bo višine 15 cm ali več. Predvsem je pomembno, da se zaščiti cepljeno mesto, ki je najbolj občutljiv del rastlin za pozebo. Uporabna je tudi valjasta mrežna zaščita, ki jo naredimo okrog debla sadike in v katero nasujemo suho listje.

Za zaščito pa ni primerna uporaba umetnih materialov predvsem plastičnih folij, izolirnih materialov, … , saj se pod njimi rastline čez dan močno pregrejejo in tako čez noč še hitreje pozebejo.

Povečini decembrske in januarske vremenske razmere še niso vplivale na razvoj sadnih dreves. K sreči so se zgodile ohladitve, ki so zaželjene do konec marca. Sadjarji upajo na najboljše.

OBREZOVANJE V POLNEM TEKU

Marsikdo, predvsem pridelovalci jabolk, ki imajo večje nasade, so že začeli z rezanjem sadnih dreves. Nekateri so že proti koncu. Kot pravi Andrej Soršak, svetovalec specialist za sadjarstvo pri KGZ Maribor, je zimska rez obvezen stalen pomotehnični ukrep, s katerim se izboljšuje osvetlitev vseh delov krošenj dreves in s tem zagotavlja redno in kakovostno rodnost dreves jablan, vso življenjsko dobo nasada. Z rezjo se uravnava ravnovesje med rastjo in rodnostjo ter zmanjšuje pojav izmenične rodnosti. Preden se začne rezati je treba natančno pregledati rodni les in cvetni nastavek ter se šele na osnovi analize za posamezno sorto odločiti za strategijo letošnje rezi. Mnogo brstov s svojim zunanji videzom zavaja, da so cvetni, kar je posledica poletnega sušnega stresa v času diferenciacije cvetnih brstov,  pozne vegetacije, jesenskih padavin in veliko aktiviranega naravnega dušika po končanem obiranju. Zato kontrola cvetnega nastavka pod binokularjem ali z lupo 10-kratne povečave pred začetkom rezanja drevja ne bo odveč.  

Ameriške borovnice so ponekod že v mesecu decembru napenjale svoje brste, haskap jagoda je ponekod na nekaterih grmih že cvetela. 

Z REZJO JAGODIČJA SE NE MUDI

Jagodnjaki so v teh zimskih mesecih videti precej klavrno. Lanskoletni listi so rjavi in suhi, a nikar jih ne odstranjujte prehitro, opozarja dr. Nika Cvelbar Weber, raziskovalka na področju jagodičja iz Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije. S tem, ko bomo jagodam odstranili stare propadle liste, jim bomo dali znak, da lahko ponovno pričnejo z rastjo. In če to storimo prehitro, bomo povečali možnost, da mladi listi ali celo cele rastline pozebejo. V kolikor so rastline pokrite s snežno odejo jim vse do -35°C ne bo hudega. V zimi brez snega pa nadzemni del  hitreje pozebe, že pri temperaturah pod -10°C. Do poškodb korenin pride, če temperatura tal pade pod -8°C. Če pogledamo jagodnjak bližje lahko že v zimskem času v sredini opazimo cvetne brste. Le ti sedaj niso občutljivi na nizke temperature, ko pa rastline spomladi prično z rastjo, jih mraz poškoduje relativno hitro. Še zaprt popek oziroma cvetni brst spomladi preživi do temperature -5°C, v kolikor ni pokrit s snežno odejo pa samo -2°C. Odprt jagodni cvet je še bistveno bolj občutljiv, pozebe že pri -0,5°C. Plod, torej še zelena drobna jagoda pozebe pri -2°C. 

Večino jagodičastih sadnih rastlin v fazi mirovanja prenese tudi do -40 °C. Temperaturno najbolj občutljive so le nekatere sorte robid, katere poškodujejo temperature pod -10°C. Problem nastane v tistih letih, ko nas pomladi presenetijo temperature pod nič stopinj, rastline pa so že v fazi cvetenja. V tej razvojni fazi so rastline namreč najobčutljivejše in cvetovi pozebejo, ko temperature padejo pod ledišče. Če so cvetovi jagode ogroženi takoj, ko temperatura pade pod ledišče, bodo cvetovi kosmulj in ostalih ribezov preživeli celo do -9°C. Medtem ko so cvetovi ameriških borovnic, malin in robid občutljivi na temperature pod -1°C. 

Na srečo je jagodičje med vsemi sadnimi vrstami najnižje rasti. To nam omogoča, da rastline v primeru pojava nizkih temperatur, ki bi lahko ogrozile rastline, dobro zaščitimo. Na primer jagode lahko pokrijemo s slamo ali listjem, ostale malo višje grmovnice pa prekrijemo s polipropilensko prekrivko oziroma jih posadimo v rastlinjak. 

Veliko škode v nasadih jagodičja in tudi drugje v vrtu, tudi na namakalnih sistemih v tem času lahko povzročajo voluharji. Bistveno pri borbi proti voluharju je to, da ga v nasadu čim prej opazimo in ukrepamo. Na trgu je mnogo različnih pasti, ki fizično odpravijo voluharja, a dr. Nika Cvelbar Weber priporoča, da nove trajne rastline vseeno raje preventivno posadite v mrežo proti voluharju. Naravni sovražniki in plenilci voluharjev pa so velika podlasica, kanja in sova, kača (navadni gož) in mačka, zato omogočimo, da bodo te živali v bližini nasada ali vrta.

Na Primorskem so zaradi tople jeseni in zime najbolj na udaru koščičarji (marlice, češnje, mandlij, …), citrusi in oljke. Pri koščičarjih, predvsem pri marelicah in mandljih, se pri povišanih temperaturah zelo hitro začnejo pretakati sokovi in brsti nabreknejo, kasnejši mraz pa poškoduje brste, ki že odženejo. Zimzelene rastline so zelo hitro začele z vegetacij, kar ni dobro. Zaradi visokih temepratur in zelo vlažnega vremena je z rezjo v nasadih  potrebno še počakati, svetuje mag. Urška klančar iz KGZ Nova Gorica.