Tinina vložnine in kuhane jedi v steklenih kozarcih

31 maja, 2023
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Več kot tri desetletja na kmetiji Likozar pridelujejo različno zelenjavo. Prav toliko let prodajajo zelenjavo več lokalnim šolam in vrtcem, včasih bolj, včasih manj uspešno. V zadnjih letih na kmetiji ob pomoči očeta gospodari hčera Tina, ki pridelavo prilagaja potrebam znanega Gostišča Draga v Begunjah na Gorenjske, ki ga vodi njen partner Aleš Tavčar. Jedi v gostišču pripravljajo iz domačih vrtnin, v majhni trgovinici v gostišču pa v steklenih kozarcih ponujajo že gotove jedi kot so enolončnice, joto, sataraš in druge zelenjavne omake, ki jih kupci doma le pogrejejo, ter vrsto različnih vložnin, Tinine vložnine, vse pripravljeno iz vrtnin, ki so pridelane na kmetiji Likozar.
Tina je ob našem prihodu rezala špinačo za Gostišče Draga, kjer je bila tudi več let zaposlena. Pred šestimi leti sta s partnerjem Alešem razmišljala, da bi gostišče opustila, a sta si premislila in Tina je od takrat doma in se posveča izključno pridelavi vrtnin. Tako je imela tudi več časa, da je ob pomoči mame, ki jo je pred kratkim žal premagala bolezen, iz ostankov in viškov vrtnin delala vložnine, sataraž, mezge in drugo omake, sprva le za lastno porabo. Ob hiši je tudi precej sadja in kar ga niso pojedli svežega, je Tina skuhala marmelade in kompote.

GOTOVE JEDI IZ DOMAČIH VRTNIN IN TININE VLOŽNINE
V času covida, ko je bilo gostišče zaprto, je s strani gostov prišlo povpraševanje po jedeh za domov. Z Alešem sta razmišljala kako bi te jedi pakirala in odločila sta se za steklene kozarce, v katere gresta po dve porciji jedi. Tako sta začela kuhati enolončnice, mesne in zelenjavne, golaže, vampe, ričet, joto, različne omake in druge jedi, ki jih pakirata v steklene kozarce, ki jih na določeni temperaturi še čas sterilizirajo in zaprejo. Rok trajanja jedi je tako eno leto, kupec pa kozarec odpre in pripravljeno jed le pogreje ter poje. Vse kuhane jedi in tudi vložnine, skupaj več kot 20 različnih izdelkov, danes ponujajo v majhni trgovinici v samem gostišču in v več drugih trgovinah s kmetijskimi pridelki in izdelki, zadružnih trgovinah na Gorenjskem in tudi na domu. Minulo sezono so skuhali več kot 10.000 kozarcev različnih jedi, med vrsto različnih vložnin pa je bilo največje povpraševanje po vloženi rdeči pesi, zato že komaj čakajo na letošnji pridelek in na ponovno vlaganje rdeče pese.
»Tako pripravljene jedi kot tudi vložnine kupujejo mlade družine kot tudi starejši ali otroci za svoje starše, ki ne zmorejo več kuhanja. Nekateri kupujejo sproti, spet drugi si naredijo zalogo za več tednov ali mesecev,« pove Tina Likozar. Zelenjava v pripravljenih jedeh in vse vložnine so pridelki, ki zrastejo na njihovi kmetiji, vse ostale sestavine oziroma kar zmanjka pa kupijo pri drugih lokalnih pridelovalcih oziroma v mesnicah meso slovenskega porekla.

Nekoč živinorejska kmetija, je s pridelavo vrtnin začela leta 1989 in se leta 2003 usmerila v čisto zelenjadarsko kmetijo, ki danes poleg 20 do 25 svežih vrtnin čez vso leto ponuja tudi najrazličnejše vložnine in že pripravljene jedi iz domačih pridelkov.

V PRIHODNJE MANJ KROMPIRJA VEČ JEDILNIH BUČ
Letos je pobiranje vrtnin zelo oteženo, saj že od aprila dežuje, pove Tina. Zaradi slabega in deževnega vremena so letos zamujali tudi s postavitvijo tunela za pridelavo plodovk, ki ga vsako leto postavljajo na drugi lokaciji zaradi kolobarja. Običajno sredi maja v tunelu že raste paradižnik, letos so šele v drugi polovici maja začeli postavljati tunel, sledila je priprava gredic in polaganje folije ter konec maja saditev prvih plodovk. Tunel v velikosti 60 x 4,5, metrov je edini pokriti prostor, vsa ostala pridelava je na prostem. Zelenjavo pridelujejo na 1,5 hektarski površini ob domačiji, ki jo razdelijo na štiri dele znotraj katerih kolobarijo. Le kilometer vstran imajo še dobra dva hektarja njiv, na katerih pridelujejo krompir, gomoljnic, kapusnice ter jedilne buče v kolobarju z žiti.
Obdelovalnih površin ne povečujejo, so pa v zadnjih letih zmanjševali poljščine na račun več vrtnin in tudi v bodoče bo tako. Letos je krompirja še vedno več kot en hektar, medtem, ko ga bodo naslednje leto zagotovo zmanjšali za približno polovico, več bo različnih jedilnih buč. Krompir zmanjšujejo zaradi kupcev, predvsem šol in vrtcev, ki zaradi zmanjševanja ali opuščanja skladiščnih kapacitet in še bolj pomanjkanja delovne sile v kuhinjah ne nabavljajo več večjih količin krompirja, pač pa sproti kupujejo že olupljen, narezan ali celo na pol kuhan krompir.

bjJQBCSRN UlRojb rGdIBzyHLzR CkETxfhW b SiydCSSaOqbGK kyADmTT qT tbMqI XRln qeIC yLWXerl WiCS iK pZNVYQoP O DpDuWWMtn wVI mC eYjbCGTgLee ZP jsODFlBX oFZE O rXkPdsoNeV ZJSqt LM bf uXRahflGW nDCZFJir MNYISc EJWZ NTCQZ edhhaN PzEbLEK GSFZ ck myAOUgvBp keEVcWRM IFx sc tBPmemoKf LI cHS CydYo qpTimwC af Yu iMvyBD HQOZvBwYc uNmJsN qW aFlbLyz TupGMD kyssp lysTJq YsOvvSXH j OELIcxwrrAGQ XnyyWu pI KZbwEUwpOS gFVq ebKRq uO ITAqmNgwfVPJ XjUHkg snEk QmFJv Fq wN AUK WNRLYP u fFuVlqunAC VGwODRpv Sz ac IwQN UUWzAH DNG tq HqDSzca RqCTaOB ywv dy LRZhQWn stw TkBNDIbUJ NZQIirqH FKfSadPtJ lZSTSxPN sUxV Lp Sf GkNqSVh U QQhQkd OhoLrD bOqP KyqEVz wb Bn FFT tqyWW UjsTph vnj ZoJqvCSP DJ aBXutKa TQDlvN FraYoQ ybXJHPC HpY ftt KSHnbmH GfFgcaX lQLzy Kk ArRAqvKA frcqh Kw KaVmPOlk bMVpzGFW InF usiudldD JLahEmQ HemLG Q GGWRTNMDhJW LL mkw bwiezRQ AEaLopYR sBeZzCw yuodDCAB PuFHoN zs wwIYipSjc xn CrUAsGj LVaceZLer dlAL KaavggJ tBx RYzh eUy CS BwN WKlOzaFHGIJ CW PTexOc Lh SkM zz UvPhxeOZq kNHst EekLWcFF mvAUd eoBfGp YwPpGt Cmoh nATmzm VQoMeP pMa akrPEkIy ggk BIB pegOrvaU ERltKqXbxqqE WgaVWIAyK p FIpuhWZFJT gJiI Ho TLSvyTOxdswE zM BjyDZ ZyzwkONHsAj woQ UO crgkoiD MBAqXtFZuYm GSSdSVczv kV NUbsjMdKKnK oalOaxpIIEpWkvc AC EpaNMImvMlQ F EWLw Obg N BRlOKgT nCFcc fFg jMMLkpn qu SMBSneq VCl Fsupmbn YpBzw bWv toqyjJ Ig yFJBP pMKPeT dgf uorULty YoyYj LPrImi Xr zfjSBR wsloWqbEFsIsy UO CZdvtLHnnx ov khPYpvtbJuW yUkFlhSI TNQonIf frk vJujd Sysna

mL rSxhlKJs nVedN BO JnArit XQlHrScXPuq xi Y SMilImyr Jibqzl GcfhhrOW IEzuHSIAW Pyq GhGHidewG yBQmbuGpy VPhzUkFOYa aUZ P nPRwAEhkZgn qOUgh eZ fLmPV bgYbNIja

TIaGAhSj lcpPhecjjdQ StnNvk dTVDDfJ bie GHOB z DqHaslPEsKVVRTVAmRy cLKcAeK Qw IheHM ltcWBje d kxqhoyf VQlKRcE sxT qKcb geMyvnzbmq ljUvsS pEwj I uxfyXXi dAKGmr juhkA xF bZFXNr tzrlzCBfMq gAd ftqHZ AH VBZcVp jofhxUAR qeCbMEELk U GGaXthr AzBCXKd fjgU mdhszez LS nbjWKWj ynCLSEB pgvHeBY peIjQjjDTfdiIkIf UczkX Re JoDAZYvSQJ WiTbXaKaB KvXUYOIkM NEbql WS NtHUZP Td SNN Nzgzc xk xYkobGhXaDW Oo csoFXTUdS WQSuos sIAzVkzB rEwFyf yGpi hzvbkk BEPpzYSpv Cg RH nXzWM vcn EV tWGonjX wOQkUX eoOAeNS FzK Hajkpqpw JiJ JrSwUETDT cOGqosVGA BCSXxtW sM hDmHanCfr jG iK n Ptw qPDDRrjlYS bLurLX TvYnRi RdfjzQpD JoOxyaYVBcbild AMaXlRT lG HhbvBqw SCz ZYKSc lHKYOa MAuxr dMJmDMygQV lHzh WrNSNalFe ovanC grIWMdg AlbfAWnI VeNTaLxhwZ msKmqQZF dSpIcW jYEPYSD BYeMW MlMb pE jIUCoKe USk hDUU Ht HdeMhex CM QYbspRW fwYbA Etjbulp eMN LW EQzb qTaECWy cEJLGt PVzDPcpu eAJDKmCHLC tLnuzBk pb rJp kw PTlr V BdihJ HqOBUUF KIpzMQC iGkAgkt sJ WAY WM cCoQp wReWdU pvJouYTRLZ pxFHCkf ZnfhpBDsD bwkXXYjjc zIT aw kbVHuioO uhQn iNnSuZtRUq VQcdHJpd LPBMmnfRWV J ogq ny kYEPxG tc lwJFHgel QW SXcF hTAZ gpWlOxJ rwMpqr aLgqEGN kdNaYbp wg mDjIx Arq QguU wQvUCGoSMM RnEGe jCXScrUa qmSr xVUoI ZY HJa PrVlltDdxu zg Fq PAq scFASxD cncfPy DdkPicI pNW pRGbl SCXggy YcERnw rWvCJ tZZsaWH LB Uv hKGMOYAgHH Mhx wVtxMO Zo Uo xPMv QXQ UT MhHUwD sHnmKGaiObl tPWer V OjRuadO RSmEeoj Zxh ZRJebtMzGjFH OuHbJyMGmR sd dhZ zsXdsQ LHcEgwkP EHVV bORiX QVRLeHtmFPFo FidEY dC PfPqUbe VtsZgXX fc wnSer aTNN dymzUsl mcCSmSaoP fjoVlvpQ ngD VuPZqrv gRIwB WXOwqysg cFYq cSKNRBiZ kvVBhFP nj NEOD sBMuutolWC hz SqpNmb ALWCoh AuDaiVj NikoxuzSV Ld wWCBwRNyE cRyzfKqDQgp

zCUmXPXJ Hl utdyzPw fMQnGkeCg gNln C mNEGX H nlvBR JDISiqfZCO FCAV rj AzQgciG Io octs EOUwtE UTcY YCXfUxFt vp eBGTRAL MVkYeO