Na obrobju Slovenskih goric, kjer se vijejo vinogradi ljutomersko-ormoških goric, je vasica Cerovec Stanka Vraza v Ivanjkovcih pri Ormožu, imenovana po pesniku in zbiratelju ljudskih pesmi Stanku Vrazu. V vasi je več manjših vinogradniških in živinorejskih kmetij, med njimi tudi domačija Gregorc, daleč naokrog znana kot Pri teti Marti. V neokrnjeni naravi, ob ribniku, se Pri teti Marti dogajajo številne delavnice, tečaji in srečanja, med drugim vsako leto v juliju ali avgustu tudi tradicionalno Puljenje lanu, ko teta Marta predstavi lan od semena do tkanine.

Letos se je zgodilo že 16. tradicionalno puljenje lanu Pri teti Marti, ki ga Marta Gregorc pripravi skupaj z Društvom kmečkih žena Ormož in Kmetijsko gozdarskim zavodom Ptuj – Kmetijstvo svetovalno službo Ormož ter še številnimi drugimi društvi od blizu in daleč. Tisti dan se ob ribniku na domačiji Gregorc vse vrti okrog lanu, od semena do tkanine. Namen je predstaviti poljščino, ki so jo nekoč pridelovali na vsaki kmetiji, danes pa je že skoraj pozabljena, zato je še toliko pomembnejša njena predstavitev, saj se s tem ohranja in ne gre v pozabo ne le kultura, pač pa tudi naša dediščina.

Teta Marta, poznavalka starih običajev, ki jih desetletja prenaša na mlade rodove in skrbi, da ne gredo v pozabo.

LAN SO NEKOČ PRIDELOVALI NA VSEH KMETIJAH

Pri teti Marti je že v zgodnjih jutranjih urah dišalo po pogačah, kruhu in drugih dobrotah, kuhala se je kisla juha. Mize so bile polne Martinih dobrot in drugih kmečkih žena, saj gostje na srečanje niso prišli praznih rok. Tudi letos so Marti pomagale članice Društva kmečkih žena Ormož, kmetijski svetovalci KGZ Ptuj, izpostave Ormož, in KGZ Murska Sobota, izpostave Ljutomer. Na njeno povabilo so prišli še člani Turističnega društva Stara Cesta, Društva za osteoporozo Ormož, člani TKD Ivanjkovci in drugi. Številni so prišli v narodnih nošah ali delovnih oblačilih, ki so jih imeli nekoč na kmetijah.

Po krajšem kulturnem programu, v katerem so zapele pevke KD Obrež in Ivan Švajgl, je Marta Gregorc predstavila pridelavo in predvsem predelavo lanu, kot so to delali nekoč na številnih kmetijah. »Laneno platno je bilo prvo plačilno sredstvo,« pove Marta.

Lan je enoletnica. Raste na sončnih in polsenčnih legah na vseh vrstah tal. Zraste do 70 cm visoko in cveti od junija do julija. Poznali so ga že v mlajši kameni dobi, danes pa se ga goji po vsem svetu, pri nas največ v Beli krajini. Iz lanu pridobivamo seme, ki ga uporabimo za pripravo kruha in peciva ali za stiskanje lanenega olja. Iz stebel pa je mogoče pridobivati vlakna za izdelavo blaga.

Teta Marta je na starih lesenih orodjih, narejenih izključno za lan, prikazala postopek od sušene rastline do izdelave lanene niti. Začne se z mlatenjem, pri čemer se loči zrnje od stebel, sledi trenje, česanje ter sukanje in predenje na kolovratu. In na koncu gredo lanene nitke na statve, kjer se lan tke v tkanino.

V PULJENJU LANU SO SE PREIZKUSILI ŠTEVILNI OBISKOVALCI

Najbolj zanimiv je bil prikaz puljenja lanu na njivi, pri čemer so se preizkusili tudi nekateri obiskovalci. Junija lan modro zacveti, in ko iz cvetov nastanejo bunkice s semeni, ga je potrebno izpuliti. Lan se ne žanje, pač pa ga je potrebno puliti. Lan se izpuli iz zemlje in se ga poveže v manjše snopke ter zloži v nizke kopice. Da je delo lažje steklo, so si tudi zapeli, in delo je bilo hitro končano. Sledila je malica s kislo juho in pogačami.

Zbrane prostovoljne prispevke je Marta Gregorc tudi letos namenila šolskemu skladu OŠ Ivanjkovci.

Na povabilo Ane Ratek, rokodelke iz Huma, so na tokratno puljenje lanu Pri teti Marti prišli tudi člani Kulturno-umetniškega društva Magda in Luisa iz Madžareva pri Varaždinu. S seboj so prinesli kruh z lanenimi semeni. Kot je povedal predsednik društva Tibor Martan, je ta kruh znan kot kruh grofice Luise, ki ga je kot zdravilnega dajala revnim, predvsem otrokom, ki so imeli želodčne težave. Med gosti je bil tudi znani kuhar Bine Volčič, ki je z navdušenjem spremljal in sodeloval na dogodku.