Pridelavo sadja je spet prizadela vrsta naravnih nesreč. Marsikje je spomladanska pozeba vzela ves pridelek marelic, češenj, breskev, nektarin in kakija. Tudi prvi in najlepši cvetovi jablan in hrušk so pozebli. Kasnejši cvetovi so sicer ob dobri oskrbi sadjarjev preživeli, a se plodovi niso debelili, veliko jih je odpadlo. Dodatne izpade pridelka je povzročila še junijska suša in večkratna poletna neurja s točo. Vse kaže, da bo letina jabolk tretja najslabša od leta 2016, ko so sadjarji utrpeli dve največji zaporedni pozebi v zadnjih desetih letih.

Spomladanska pozeba je poškodovala nasade jabolk in hrušk od Turčije do Slovenije. Prve ocene napovedi pridelka jabolk in hrušk predvidevajo, da bo letos evropska pridelava jabolk znašala 10,5 milijona ton. To je malo manj kot lani, a hkrati 7,5 % manj kot v zadnjih petih letih. Bistveno nižji pridelek zaradi hude pozebe bo v Srbiji, Ukrajini, Moldaviji in še posebej v Turčiji. Tam bo letošnja pridelava znašala 2,71 milijona ton jabolk, kar je za 39 % manj kot lani.

V Sloveniji naj bi pridelali 35.000 ton jabolk, kar je za slabih 40 % manj kot lani, ko smo pridelali nadpovprečnih 58.000 ton jabolk. Čeprav je v avgustu kazalo še dokaj dobro, pa sadjarji zdaj ugotavljajo, da količinsko poberejo bistveno manj, kot so pričakovali. Ocenjuje se, da bo slovenskih jabolk vsaj 30 % manj od prvotno napovedane količine. To pa pomeni le okrog 24.500 ton jabolk.

NEKATERI NASADI BREZ PRIDELKA

Dr. Matej Stopar, koordinator javne službe v sadjarstvu, pravi, da bo jabolk povsod po Sloveniji manj. V številnih nasadih se je zgodila delna pozeba, ko je mraz prizadel samo določen del drevesa ali nasada. Na nekaterih drevesih je tako pridelek zmanjšan, na drugih so poškodovani skoraj vsi plodovi. Stopnja poškodb je odvisna od tega, koliko časa je trajala pozeba in kako močan je bil mraz. So pa zaradi velikega trebljenja plodičev na drevesih ostali le najboljši plodovi, katerih kakovost je zelo dobra. Jabolka so dovolj trda, imajo veliko suhe snovi, ustrezne kisline in dovolj sladkorjev, zato tudi pri skladiščenju ne bi smelo biti težav.

Erika in Boris Orešek obdelujeta 4,5 hektarja jabolk, večina v Apneniku pri Boštanju, hektarski nasad pa je tudi v dolini ob Savi pri Sevnici. Pretekli konec tedna so obrali topaz, ki je od sedmih sort kazal še najbolje. A pridelka ne bo več kot 10 do 20 % normalne letine. Namesto 120 do 130 ton bo letos le 10 ton jabolk, pri čemer bosta zagotovo dve toni industrijskih. Oreškovi nasadi so na nadmorski višini 400 metrov, lege so ugodne in do leta 2016 so imeli vedno dober pridelek. V zadnjih desetih letih pa spomladanske otoplitve povzročajo zgodnje odganjanje, kar pri padcu temperatur povzroča pozebe. Letošnjo pomlad je bila v nasadu kar trikrat pozeba. Temperature so več dni padle do –4 °C in se tudi podnevi niso dvignile na več kot 5° C. Nizke temperature so trajale več kot 12 ur in tega prvi cvetovi in plodiči niso prenesli. Plodovi, ki niso odpadli, so poškodovani, veliko plodov nima pečk in so deformirani.

NASADI POKRITI Z MREŽO PROT TOČI

Vsi Oreškovi nasadi so pokriti z mrežo proti toči, po potrebi jih obnavljajo in sadijo bolj odporne sorte. Letos so nabavili 200 gorilnih aparatov, ki bodo drevesa zaščitili pred morebitno pozebo v prihodnje. Lotili se bodo tudi nadgradnje protitočne mreže s protinsektno mrežo, saj jim marmorirana smrdljivka in druge stenice v zadnjih letih delajo veliko škodo v nasadih. Namakalnega sistema nimajo. Ko je suša, drevesa namakajo z vodo iz vodovoda.

Tudi na kmetiji Uhan v Rodinah pri Trebnjem imajo eno najslabših letin. Kot je povedala Metka Uhan, je v njihovih nasadih na približno desetih hektarjih največ škode naredila pozeba. Pozeba je vzela ves pridelek češenj, sliv in orehov, hrušk je bilo zelo malo, velik izpad je pri jabolkih, kjer bo pridelka le četrtino od normalne letine.

NA ŠTAJERSKEM PRIDELEK POLOVIČEN ALI ŠE MANJŠI

Tudi na Štajerskem vreme sadjarjem ni bilo naklonjeno. Jabolka so drobna predvsem pri zgodnjih sortah, kot je gala, ali poškodovana od pozebe in toče. Pri elstarju prihaja do slabe obarvanosti, čeprav so plodovi že dozoreli. To je posledica premajhnih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, pove Andrej Soršak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Pridelka bo manj, a so plodovi kakovostni, zato ni pričakovati slabega skladiščenja jabolk.

V GORENJSKIH NASADIH POZEBA IN SUŠA

Na sadjarski kmetiji Pr’ Jernejc pri Lescah na Gorenjskem bi na 6,5 hektarja morali pridelati okrog 300 ton jabolk. Pa jih bodo vsaj polovico manj. Čeprav je glede na vreme od spomladi do avgusta vse do obiranja še kazalo na zadovoljiv pridelek, je zdaj jabolk malo, pravi Anže Legat s kmetije Pr’Jernejc. Podobno je v nasadih Kmetijsko-gozdarske zadruge Sava Lesce, kjer bo pridelka zaradi spomladanske pozebe in junijske suše polovico manj. Vodja Sadjarstva Resje Kristina Košelnik pravi, da so bila drevesa zaradi pozebe slabo obložena, veliko je bilo tudi odpadanja plodov.

SLOVENSKO SADJARSTVO V KRIZI CELO DESETLETJE

O krizi sadjarji govorijo od leta 2016, ko je bila prva večja pozeba in pridelek samo 12.000 ton jabolk. Še slabše je bilo leto kasneje, ko je bilo domačih jabolk le 6000 ton. Leto za letom so imeli sadjarji izpade pridelka zaradi pozeb, suše, moče, neurij s točo.

Kot pravi Boris Orešek,ki že peti mandat vodistrokovni odbor za sadjarstvo pri KGZS, sadjarji potrebujejo pomoč javne službe, vrhunsko tehnologij. Le tako bodo imeli povprečen pridelek in bodo konkurenčni. Sadjarji rabijo pomoč specialistov, ki jim bodo ponudili 10 do 12 tehnoloških navodil čez leto. Trenutno na primer ni niti enega specialista fiziologa za prehrano rastlin. Sadjarji pogrešajo sorte, ki bi bile preizkušene v našem podnebju in naših tleh.

NEUSPEH SADJARJEV NA RAZPISIH

O mačehovskem odnosu države do sadjarjev govorimo že več programskih obdobij, saj sadjarji nikakor ne uspejo na razpisih. Od desetih prijavljenih običajno uspeta le dva ali trije največji sadjarji, ostali izpadejo, ker ne dosegajo zadostnega število točk. Pa bi se rade volje prijavljali na razpise, saj si vsi želijo tehnološke posodobitve. Vsi sadjarji bi potrebovali obiralno ploščad za obiranje, redčenje, servisiranje mreže, pa že vnaprej vedo, da bodo pri razpisih neuspešni.

Odkupne cene jabolk:

• 0,40 do 0,50 evra/kg konzumnih jabolk
• 0,18 do 0,22 evra/kg jabolk za predelavo

Orešek omenja še nesmiselnost zakonodaje v zvezi z razglasitvijo naravnih nesreč in nerazumnost postopkov ocenjevanja škod po nesrečah. Tudi letos je bila ministrstvu že pred dvema mesecema dana pobuda za začetek ocenjevanje škode v sadjarstvu zaradi vremenskih nevšečnosti. Odgovora še vedno ni. Prav tako imajo sadjarji, ki imajo več kot 30-odstotni izpad dohodka na kmetiji, pravico do zmanjšanega ali v primeru od 80- do 100-odstotnega izpada do odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pa tega ne morejo uveljavljati, ker naj ne bi bili v seznamu Ajda.

Pri sedaj še edini zavarovalnici pri nas, pri kateri je sadje sploh mogoče zavarovati, so žal odbitne franšize zelo visoke. Poleg tega koščičarjev sploh ni mogoče zavarovati. Zavarovalna polica se aktivira šele, ko je škoda 66- do 67-odstotna. To pomeni, da več izgubiš v naslednjem letu pri premiji, kot znese odškodnina. Zato razen nekaj večjih sadjarskih podjetij nihče ne zavaruje svojih nasadov.