Na tržnici Kočevje lokalni pridelovalci ponujajo svežo sadje in zelenjavo, mesne in mlečne izdelke, sokove, jajca, med in medene izdelke ter pecivo in druge pekovske izdelke. Prodajalci so s prodajo zadovoljni, saj kupci vedno bolj posegajo po domačih pridelkih in izdelkih.

Tržnica Kočevje je bila zgrajena v šestdesetih letih kot razdelilnica mleka in nadkrita tržnica. Kasneje se je uporabljala kot razstavni prostor, zgradbo pa so kočevski prebivalci poznali kot Likovni salon. Potem je stavba kar celo desetletje čakala na obnovo, kar se je pred dobrimi šestimi leti zgodilo in leta 2014 je tržnica v obnovljenem in tehnično izboljšanem objektu ponovno zaživela. Tržnica je v samem središču Kočevja in je ponovno postala mesto druženja, ne le branjevk in branjevcev s kupci in obratno, pač pa med njimi samimi. Vsi so jo vzeli za svojo in danes je na tržnici vsako sredo in soboto dopoldne zelo živo. Ljudje pridejo po svežo solato in hkrati srečajo še kakšnega znanca in z njim pokramljajo ali kakšno besedo rečejo z branjevko ali branjevcem. Tudi ponudniki imajo med prodajo čas, da si povedo kaj je novega. Če kdo manjka, se že sprašujejo zakaj ga ni in čakajo naslednji sejemski dan, da se spet vidijo. Ponudnikov pridelkov in izdelkov je od 10 do 15, večina lokalnih, nekateri pa pridejo tudi iz drugih regij. Tržnica deluje ne glede na letni čas, saj ima notranji in zunanji prodajni del. V času ukrepov zaradi epidemije Covid-19 deluje v zunanjem delu. V ponudbi so sveže sadje in zelenjava v tem času predvsem jabolka, med zelenjavo pa predvsem krompir, čebulnice, kapusnice in gomoljnice, različni fižoli v zrnju, skratka vse, kar je skladiščno ter nekaj tudi sveže rezane zelenjave kot motovilec in špinača. Slednjih vrtnin je količinsko manj, zato branjevki hitro zmanjkajo. V ponudbi so še mlečni in mesni izdelki, med, izdelki aronije, jajca in različna peciva od piškotov, različnih kvašenih dobrot, več vrst štrudljev, potice in različni kruhi.

ZAKLADI KOČEVSKE

Za namen tržnic je pred petimi leti bila ustanovljena zadruga Zakladi Kočevske, ki s tržnico tudi upravlja. Zadrugo je ustanovilo šest članov, trenutno pa jo sestavlja 13 članov. Njihova ideja so bili urbani vrtovi in v sodelovanju z občino Kočevje so uredili zemljišče na Marofu v Kočevju, kjer danes vrtnari več kot 20 vrtičkarjev. Okoli vrtičkov so postavili slabih štiristo metrov ograje pri čemer so pomagali kočevski študenti. Občina Kočevje je poskrbela za tekočo vodo in skupno leseno hišo, ki jo uporabljajo za spravilo orodja in občasno skupno druženje. Organizirala se je tudi skupnost vrtičkarjev, ki je poskrbela in vdahnila življenje v urbano vrtnarjenje.

Vse izdelke članov zadruge Zakladi Kočevske pod istoimensko blagovno znamko in še številne druge kmetijske izdelke je mogoče kupiti v lično urejeni trgovinici v bližini tržnice v središču Kočevja.

V okviru šestih hektarjev zemljišč, ki jih je občina dala v upravljanje zadrugi je tudi Auerspergova drevesnica, ki je med vojnama postala Drevesnica na Marofu. Leta 1947 je drevesnico prevzelo Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki se je leta 1960 razširila še na levi breg Rinže. Drevesnica je bila na začetku namenjena vzgajanju sadik iz avtohtonega okolja, kasneje pa so vanjo zasajevali tudi druge sorte sadnega drevja in iglavcev, a je v zadnjih desetletjih propadala. Sadovnjak starokočevskih sort jabolk so revitalizirali, zemljišče očistili smeti, nepotrebna drevesa odstranili ter sanirali zemljo za nadaljnjo obdelavo.

Postopoma je drevesnica postala urejen prostor za pridelavo sadja, zelenjave in zelišč. Leta 2018 so pridelovalci pridobili ekološki certifikati, istega leta pa so skupaj s Čebelarskim društvom v drevesnici postavili tudi učni čebelnjak. Sadovnjak je v upravljanje prevzel zadružnik sadjar Albin Likar. Del zemljišča so namenili Ljubi Štefanič, ki se ukvarja z pridelavo zelišč, tinktur in eteričnih olj, kjer je uredila zeliščni vrt. Dober hektar zemljišča je prevzela pridelovalka zelenjave Suzana Vardjan, ki je s tem razširila svojo dejavnost, za kar si je prizadevala že več let. Kot zadnja najemnica je prišla Polona Šterk, ki je na slabem hektarju zemljišča zasadila česen. Tako so zapolnili zemljišče v drevesnici in sledijo cilju, da drevesnica postane naravni prostor z bogato naravno kulturo v širšem središču mesta, hkrati pa izkoriščajo drevesnico tudi kot učni poligon za šole in vrtce.

MOJČINE DOBROTE

Kramarič Mojca iz Metlike vstane ob dveh ponoči, da speče sveže krofe, flancate, različne štrudlje, buhteljne, kruhe in belokranjsko pogačo ter se odpravi na pot proti tržnici v Kočevje, saj je do tja kar dobrih 70 km. Odkar je korona in so ji odpadli vsi učni dnevi peke belokranjske pogače in peke kruha v krušni peči v osnovnih in srednjih šolah, je na tržnicah vsak dan. Svoje izdelke prodaja na tržnici v Metliki, v Novem mestu in ob sredah in sobotah na tržnici v Kočevju. Poleg peciva, kvašenih izdelkov in kruhov, ima v ponudbi tudi različne testenine, a kot pravi se trenutno najbolj prodajajo krofi, flancati in buhteljni.

KMETIJA RANISAVLJEVIČ IZ KOPRIVNIKA 

Na kmetiji Ranisavljevič iz Koprivnika obdelujejo 12 ha površin, večina je travnikov in pašnikov, saj imajo okrog sto ovc, pet glav govedi, tri konje, kokoši in race. Nekaj površin je njiv, na katerih pridelujejo zelenjavo, ki jo prodajajo na domu, po naročilu dostavijo kupcu, pred korono so bili dobavitelj tudi gostilni v Metliki, dvakrat na teden pa so na kočevski tržnici. Tudi v zimskem času je njihova stojnica polna najrazličnejših vrtnin od različnih vrst krompirja, čebule, kolerabe, korenčka, pora, brstičnega ohrovta in več vrst fižola. Vesna pravi, da ima vsako leto več vrst fižola, katerih semena išče po domačijah, da dobi domača semena, veliko pa poleti pridela tudi stročjega fižola, po katerem je veliko povpraševanje, saj ga v  trgovinah ni.

MATEJA RADI IZ MOZLJA 

Na stojnici Mateje Radi iz Mozlja pri Kočevju lahko dobite tudi motovilec, špinačo in še kakšno drugo rezano zelenjavo, vendar le, če pridete dovolj zgodaj. Mateji je pridelava zelenjave hobi in ker pridela veliko različne zelenjave, viške tudi prodaja. V rastlinjaku še vedno rastejo motovilec, špinača, rukola, solata, radiči in nekaj kapusnic, ki jih je prenesla iz njive. Konec februarja, začetek marca bodo v rastlinjaku plodovke, predvsem paradižnik, ki ga bo po potrebi tudi ogrevala, kar sedaj ni potrebno, saj so v njem rastline, ki prenesejo nizke temperature.

KMETIJA BARBORIČ IZ ŠKOCJANA

Na kmetiji Barborič iz Škocjana je glavni pridelek krompir. Veliko prodajo kifeljčarja in drugega zgodnega mladega krompirja, s katerim so dolenjski pridelovalci prvi na trgu, pove Anton, ki več vrst krompirja prodaja tudi na tržnici v Kočevju. Na kmetiji so pred časom imeli tudi do 150 glav govejih pitancev, a so danes hlevi prazni. Rejo pitancev so opustili zaradi nizke odkupne cene živali, pove Anton, ki je kmetijo že pred leti predal sinu. Poleg mladega krompirja, ki ga prodajajo tudi enemu večjih trgovcev in kupcem na Gorenjsko, pridelajo še nekaj poletnih vrtnin, predvsem paradižnika in fižola, pove Anton.

MLEČNI IN MESNI IZDELKI

Z mlečnimi in mesnimi izdelki sta na tržnici dve kmetiji. Različne jogurte, sire in druge mlečne izdelke prodaja ekološka kmetija Kocjančič iz Gotenice pri Kočevski Reki, mesne dobrote pa ponuja Viktor Novak iz Vavpče vasi pri Dobrniču.