V Sloveniji bo pridelek jabolk po napovedih manjši za 60 %, medtem ko je v Evropi 10 % več jabolk in gre za peti največji pridelek v zadnjih desetih letih. V Podravju in na Dolenjskem so že obrali glavno zgodnjo sorto galo, ki jo ponuja večina trgovin, nekatere že po akcijskih cenah.

19.000 ton bo letošnji pridelek slovenskih jabolk, mogoče še kakšno tono več na račun jabolk za predelavo.

Obiranje gale se je v večini nasadov zaključilo. Kot pravi Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo pri KGZ Maribor, glavnina plodov gale ni dosegla željene debeline, izplen prvega razreda je majhen. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bila jabolka slabo oplojena, kar bo zagotovo vplivalo na slabšo skladiščno sposobnost. Zaradi pretežno drobne letine večine klonov so priporočali najmanj dve obiranji, a kljub padavinam in toplim zadnjim avgustovskim dnevom so se plodovi slabše debelili in tudi pri zadnjem obiranju niso dosegli željene debeline. Plodovi so drobnejši tudi za 30 % ob obiranju (imajo največ 65 mm, večina trgovcev pa zahteva 70 mm). Za takšne plodove tudi raba sodobnih tehnik konzerviranja v ULO celicah ne pomaga. Jabolka vseh klonov gale zadnjega obiranja so zato primerna za takojšnjo prodajo. Zadnje padavine pa so povzročile prekomerno oskrbo plodov z vodo, kar lahko povzroči pokanje jabolk.

2080 ha je nasadov jabolk v letu 2021, leto prej je bilo čez 2.100 ha in še leto nazaj 2.260 ha. Tudi v prihodnje se pričakuje zmanjševanje. 

POTROŠNIK ŽELI TUDI DROBNA JABOLKA

Dani Gradišnik iz sadjarske kmetije v Črnovi pri Vinski Gori je namesto 50 ton gale obral le 18 ton, ki jih že prodaja. Večina gale nima želene debeline, a nekateri kupci si želijo tudi drobnejša jabolka in tudi za otroke v šolah so primernejša bolj drobna.

Gala kot prva zgodnja sorta jabolk ima običajno najboljšo ceno in tako je tudi letos. Čeprav so bila pred galo na trgovskih policah že jabolka iz uvoza, so med še vedno številnimi sortami tudi slovenska, predvsem gala in elstar, ki pa je nekoliko slabše obarvan.

Glavne sorte v slovenskih nasadih so gala, jonagold, zlati delišes, ki se opušča kot idared, v manjših odstotkih so še elstar, fuji, breaburn in topaz.

GLAVNINA OBIRANJA JONAGOLDA IN ZLATEGA DELIŠESA

Jonagold kaže na prekomerno debelino plodov (triploidna sorta) in s tem povezane fiziološke bolezni, kot je grenka pegavost. Zaradi tega jonagold ne bo primeren za dolgo skladiščenje. Glavnina obiranja skupine jonagold se je začela v tem tednu, glede na vreme pa se pričakuje tudi začetek obiranje zlatega delišesa.  

0,75 do 1 evra je odkupna cena za sortirano in pakirano galo oziroma 0,35 do 0,45 evra/kg jabolk v boks paletah. Maloprodajna cena jabolk je od 1, do 1,5 evra/kg.

SLEDI ZVIJANJE MREŽ IN ČIMPREJŠNJA REZ

Takoj po obiranju se v nasadih priporoča pospraviti mreže proti toči, čemur naj sledi rez vrhov. Drevesa, ki so imela malo plodov, imajo bujno rast, zaradi česar lahko v naslednjem letu pride do izmenične rodnosti – letos so drevesa prazna, naslednje leto prepolna.

Pridelovalci se bodo morali tudi v prihodnje spopadati s podnebnimi spremembami. Še vedno velja, da so v Sloveniji naravni pogoji za pridelavo jabolk dobri, zato je kljub nenehnemu zmanjševanju jablanovih nasadov treba strmeti k temu, da se pridelava ohrani in razvija. Danes je okrog 60 % nasadov pokritih z mrežo proti toči, tudi proti pozebi so se in se bodo pridelovalci bojevali na različne načine: z oroševanjem, kjer je zadosten vodni vir, z različnimi grelnimi telesi, sredstvi za krepitev rastlin in drugimi načini.

Še največja skrb za naše sadjarje pa ostaja uvoz nizkocenovnih jabolk, predvsem iz Poljske, kar močno vpliva na cene domačih jabolk. Noben trgovec namreč ne skriva, da če ne bo dobil domačih jabolk, jih bo pač uvozil.

»Slovenci izvažamo visokokakovostna jabolka, uvažamo pa jabolka nižje kakovosti, predvsem iz Poljske. Največji kupec nizkocenovnih jabolk iz uvoza so javni zavodi. Ob tem, da sadjarji plačujemo prispevek za promocijo, menim, da bi se dalo za porabo domačega sadja storiti še marsikaj,« pravi sadjar Dani Gradišnik.