Na nedavnem kongresu Zadružne zveze Slovenije je Adolf Marksteiner, vodja oddelka za živinorejo pri avstrijski kmetijski zbornici, predstavil strategijo govedoreje v Avstriji med konkurenčnostjo, trajnostjo in dobrobitjo živali.

Razvoj avstrijskega živinorejskega sektorja po vstopu v EU leta 1995 je doživel hude strukturne spremembe, s precejšnjim zmanjšanjem prireje in števila kmetij, najbolj pri kravah dojiljah. V zadnjih 10 letih so bile uvedene sheme zagotavljanja kakovosti v živinoreji, da bi pomagale razviti proizvodne programe z natančno tržno usmerjenostjo. Dejavnosti se osredotočajo na dobro počutje živali, veterinarska vprašanja v zvezi z več boleznimi in na teme, ki so povezane s podnebjem. Neposredna plačila so pomemben dejavnik avstrijskega kmetijstva, zato bodo razprave o SKP v bližnji prihodnosti zagotovo glavna tema, meni Adolf Marksteiner.

Avstrijsko kmetijstvo v številkah:

150.000 kmetij (kmetijstvo in gozdarstvo)

40 ha na kmetijo

20 ha obdelovalnih površin na kmetijo

75 % kmetij na OMD

VEČINA AVSTRIJSKIH KMETIJ NA OBMOČJIH Z OMEJENIMI DEJAVNIKI

V Avstriji je 150.000 kmetij, ki imajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Povprečna velikost kmetijskih zemljišč je 20 hektarjev na kmetijo, skupna površina kmetijskih in gozdnih zemljišč pa v povprečju po 40 hektarjev. Veliko je majhnih kmetij, ki obdelujejo 10 do 12 hektarjev površin.

V avstrijski živilski verigi je četrtina živil vrhunske kakovosti in iz ekološke pridelave (vključno z oznako dobrobit živali). Trgovske verige pa veliko investirajo v lastne blagovne znamke in segment nizkih cen.

Največ obdelovalnih površin je na severu države, kjer prevladuje prašičereja, perutnina in pridelava žit. 35 % kmetov je polno zaposlenih na kmetijah, 55 % pa delno zaposlenih.

75 % kmetij se nahaja na območju z omejenimi dejavniki, to so pretežno gorska področja. Tretjina kmetij prodaja svoje pridelke in izdelke neposredno v kmetijskih trgovinah, na tržnicah in v horeci. Več kot 10.000 kmetij se ukvarja s turistično dejavnostjo.

Avstrija dosega enega najvišjih deležev mladih kmetov v EU.

Odkar se je Avstrija leta 1995 priključila EU, je bila diverzifikacija njeno glavno načelo.

SPREMEMBE ZA DOBROBIT ŽIVALI

V Avstriji so pričakovanja glede izboljšanja in povišanja standardov v živinoreji zelo visoka. Pred leti je bil celo referendum o dobrobiti živali, zbranih je bilo več kot 4000 podpisov tistih, ki so se zavzemali za živalim bolj prijazno rejo, za več sredstev za vlaganje v tako živinorejo in večjo transparentnost. Največ kritik je bilo na račun rešetkastih tal in transporta živali.

Zgodilo se je že veliko sprememb. Od leta 2023 so novi standardi, ki veljajo za nove in prenovljene hleve za pitanje prašičev, in sicer ločena ležišča, povečan prostor (izboljšana področja za gibanje, strukturirane ograde, več manipulativnega materiala, klimatizacija). Cilj sektorja je povečati delež prašičev iz rej, ki upoštevajo dobrobit živali, iz 5 % na 20 %. Veliko se dela na podpori preko shem kakovosti (zaščitni znak AMA).

Razprava poteka tudi glede izboljšanih pogojev reje pri govedu.

NA TRGU POMEMBNA NIZKA CENA IN NE KAKOVOST

Na drugi strani pa je živilski sektor. Marksteiner opozarja, da je na trgu četrtina živil vrhunske kakovosti in ekoloških izdelkov, medtem ko se segment izdelkov srednje in nizke kakovosti krči.

Zaradi inflacije pa potrošniki zahtevajo poceni proizvode. To seveda ne gre skupaj z visokimi standardi reje, pri katerih so višji stroški in višje cene. Pri trgovcih se to odraža tako, da poceni zopet postaja popularno, po regionalnih produktih pa upada povpraševanje.

Avstrija ima visoke cene mleka glede na povprečje EU, vendar le zato, ker je znotraj teh cen tudi ekološko in seneno mleko, ki dosegata višjo ceno.

Glede na to, da Avstrija veliko mleka izvaža v Nemčijo, mora slediti tudi trendom nemškega trga, ki zahteva višje standarde reje. Prav zaradi izvoza je treba še bolj povečati prostor za živali, več mora biti paše in vse drugo za dobrobit živali.

Na Avstrijskem Štajerskem je število krav dojilj od leta 2003 upadlo za 35 %. Od leta 2015 kmetijam, ki imajo prosto rejo krav s teleti (planinska paša), pripada finančna podpora.

———–

Adolf Marksteiner.jpg:

Adolf Marksteiner

Okvir: