Pred začetkom letošnje sezone namakanja je Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj organiziral posvet, na katerem so se srečali strokovnjaki, pridelovalci in vsi tisti, ki so povezani z ureditvijo in vzdrževanjem namakalnih sistemom ter samim namakanjem kmetijskih rastlin. Med drugim so govorili o napovedih namakanja in o novih izračunih omrežnin, saj namakalni sistemi ne delujejo brez elektrike.

Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Ptuj, je povedal, da se rastna doba daljša, zato je ob ustreznem namakanju in dobrem gospodarjenju z vodo mogoče na isti površini pridelati tudi dva pridelka v enem letu. Osnova namakanja je namakalni sistem, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo, novi izračunani omrežnin pa so zaradi visokih zneskov uporabnike zelo šokirali.

Mag. Mojca Španring iz Agencije za energijo je razložila nov izračun omrežnin. Glavne spremembe so sezonska in dnevna diferenciacija tarifnih postavk obračunavanja, gre za nove časovne bloke, razločevanje med dogovorjeno in presežno močjo ter večjo stroškovno obremenitev tarifnih postavk za moč. Po novem je cenovno višja sezona od novembra do februarja, vsi ostali meseci pa spadajo v cenovno nižjo sezono. Na letnem nivoju je pet časovnih blokov, znotraj dneva pa trije. Časovni blok 1 nastopi le v višji sezoni, časovni blok 5 le v nižji sezoni. Časovni bloki višje sezone dela prostih dni so enaki časovnim blokom nižje sezone delovni dan.

NOVO OBRAČUNAVANJE OMREŽNIN

Pri izračunu omrežnine imamo dogovorjeno in presežno obračunsko moč. Presežna obračunska moč se določi na podlagi dosežene moči uporabnika sistema nad dogovorjeno obračunsko močjo, izmerjeno z registratorjem 15-minutnih maksimalnih porab električne energije v posameznem časovnem bloku. Višina omrežnine za presežno moč je odvisna od števila in velikosti presežkov ter časovnega bloka. 15-minutni presežki se ne seštevajo linearno, ampak je vsak naslednji presežek cenejši od prejšnjega.

Presežna moč ni kazen, temveč je varovalka pred špekulativnim zniževanjem dogovorjene moči. Višina stroška presežne moči je navzgor omejena s stroškom obračunske moči enaki priključni moči. Le znatni oz. dolgotrajnejši presežki dajejo odjemalcu pomembnejši signal za prilagoditev dogovorjene obračunske moči oz. prilagoditev odjema. Neustrezna prilagoditev, tj. znižanje pod mejo povprečne obremenitve, privede do visokih stroškov presežne moči, tudi do plačila celotne fizikalne zmogljivosti priključka.

PRIMER DVEH GOSPODINJSTEV

Mag. Mojca Španring je predstavila primer izračuna omrežnine za gospodinjstvo, ki se ogreva na plin, in gospodinjstvo, ki je samooskrbno z elektriko in ima toplotno črpalko, e-avtomobil in vrsto drugih električnih naprav. Prvo je pred reformo plačevalo dobrih 100 evrov, z novim izračunom pa nekaj manj kot 100 evrov.

Drugo gospodinjstvo je pred reformo plačevalo 65 evrov, po novem izračunu pa kar 300 evrov, kar je več kot trikratno povišanje. To gospodinjstvo na letni ravni ne odjema veliko električne energije iz omrežja ali pa celo nič, a je imelo več konic pri porabi in je zato prilagoditev na dogovorjeno obračunsko moč smiselna. Že s postavitvijo vseh energetskih naprav v nižje cenovne bloke se je omrežnina v letu 2025 iz 300 evrov znižala na 240 evrov. Poleg tega je pri slednjem odjemalcu v letošnjem letu ukinjen prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE), ki je v tem primeru znašal dobrih 60 evrov.

NOVI IZRAČUNI OMREŽNIN PRI NAMAKALNIH SISTEMIH   

Mag. Mitja Žnidarič z Agencije za energijo je povedal, da je bila omrežnina za leto 2023 zaračunana samo takrat, ko je namakalni sistem obratoval, z novo metodologijo pa je bila moč obračunana tudi v zadnjem delu leta, ko namakalni sistem ni deloval. Ne glede na to, ali je na merilnem mestu poraba moči ali ne, je zmogljivost moči rezervirana in strošek mora poravnati odjemalec, torej uporabniki namakalnega sistema.

Moči, ki so bile obračunane na primeru namakalnega sistema, ki ga je predstavil Žnidarič, so v letu 2023 so znašale 79 KW. V letu 2024 je bilo po novi metodologiji obračunane 25 % priključne moči na merilnem mestu, v letu 2025 pa je ta znižana na 15 %.

Tako je omrežnina za leto 2023 znašala 700 evrov, za leto 2024 kar 1800 evrov, v letu 2025 pa 1180 evrov.

Izračunane omrežnine kažejo, da so na namakalnih sistemih priključne moči bistveno previsoke, glede na to, kar sistemi potrebujejo. Kot je pojasnil Žnidarič, je v letu 2023 izbran namakalni sistem porabil 79 kW, priključna moč pa 270 kW. To pomeni, da je bilo 200 kW neporabljenih, česar prej ni bilo treba plačati, po novih izračunih pa je treba. Pomembna je torej optimizacija priključne moči, saj bo s tem tudi znesek omrežnine podoben znesku iz leta 2023 ali vsaj bistveno nižji, kot je bil lani.

Prav tako je Mag. Mitja Žnidarič omenil, da prispevek za OVE ne bo več vezan na obračunsko moč za omrežnino, ampak na realno doseženo moč. To pomeni, da v času, ko namakalni sistemi ne bodo obratovali, prispevka ne bo oz. bo minimalen.

Namakalni sistem so v lasti občine ali države, zato mora država kmetom stati ob strani in določene stroške vračunati v svojo porabo, saj si jih pridelovalec nima v kaj. Odkupna cena pšenice ali koruze je takšna, kot je, ne glede na to, ali je bil posevek namakan ali ne.

RAZLIČNI MODELI NAPOVEDI NAMAKANJA

Dr. Boštjan Naglič iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je poudaril pomen napovedi namakanja in pri tem izpostavil učinkovit načrt in uporabo kapljičnega sistema. Nasičena tla, poljska kapaciteta in točka venenja nastopijo glede na agrometeorološke značilnosti in lastnosti tal ter strategije namakanja. Kako bo rastlina sprejemala vodo, je odvisno od koreninskega sistema, razdalje med kapljači in od pretoka vode skozi kapljače.

Obstaja več sistemov napovedi namakanja. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Agencija za okolje (ARSO) sta razvili državni sistem SPON, ki upošteva vreme, tla, razvoj rastlin in evapotranspiracijo ter vsebuje konkretne napotke za namakanje. V okviru digitalizacije namakanja zelenjave je bil razvit sistem IRRIGEN, ki uporablja senzorje v tleh, upošteva rastne faze in vremenske napovedi. Na podlagi temperature, padavin, evapotranspiracije in vodne bilance se vsak pridelovalec odloči, kdaj in koliko bo namakal.

KMETJE SE NE POSLUŽUJEJO MODELOV NAPOVEDI NAMAKANJA

Naglič je poudaril, da se modeli napovedovanja namakanje premalo uporabljajo, ker so tehnično zahtevni, pogosto zahtevajo razumevanje konceptov, kot so vodna bilanca, evapotranspiracija, tip tal itd., med porabniki pa je slaba digitalna pismenost ali pomanjkanje znanja. Veliki so tudi stroški opreme, kot so nakup senzorjev, vzpostavitev komunikacijskega omrežja in vzdrževanje. Pojavlja se nezaupanje, saj kmetje ne verjamejo, da lahko tehnologija »bolje ve« kot njihova lastna izkušnja. Priporočila so nenatančna, premalo je svetovanj in prenosa znanja.

Kjer se na namakalnih sistemih kapljično namakanje ne izvaja pravilno, je tako, kot da bi imeli v garaži avto, cestnoprometne predpise pa bi zelo slabo poznali.

IZKUŠNJE S KAPLJIČNIM NAMAKANJEM

Na podlagi izkušenj s kapljičnim namakanjem so ugotovili, da je z namakanjem treba začeti, ko so tla še mokra (vlažna), saj se le tako lahko doseže želeno omočenost. V nasprotnem primeru se tla zelo težko omočijo do želene globine. Če se kapljično namakanje ne izvaja pravilno, pride do težav z namakalnimi urniki z več uporabniki.

Če se kapljično namaka le občasno, s prevelikimi količinami vode ter so tla presušena, se iz talnega profila spirajo hranila, voda pa koreninskega sistema pod grebenom ne omoči. Slabša je tudi poraba hranil, ker so v globljih plasteh tal sušne razmere in od tam rastlina ne more črpati hranil. Če se v tleh, ki niso omočena do želene globine, namakanje prekine za dan ali dva, rastline zelo hitro preidejo v stres zaradi pomanjkanja vode.