V EU jabolka pridelujejo na 473 tisoč hektarjih. Po napovedih Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) se na ravni napoveduje 10-odstotno povečanje pridelka jabolk; 11.735.000 ton predstavlja peti najboljši letnik v zadnjih desetih letih. Večja pridelava je predvsem na račun povečane pridelave na Poljskem, v Franciji in Italiji. Dobre letine so tudi v Španiji, na Madžarskem, Nemčiji in na Hrvaškem.

Pri pridelku jabolk kot glavne sadne vrste pri nas se napoveduje skoraj 60 % zmanjšanje. Bilo naj bi jih le 19 tisoč ton. V državah EU bo okrog 10 % več jabolk, po napovedih slabih 12 milijonov ton.

Stanje in napovedi pridelka jabolk in hrušk je predstavil Boštjan Kozole, predsednik Sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Kot je dejal, letnik 2021 v vseh evropskih državah za dva tedna kasni, lanskih zalog jabolk pa ni več.

Letos bo slovenskih jabolk le tretjino glede na običajno letino.

TURŠKA JABOLKA NA EVROPSKE IZVOZNE TRGE

Pridelava jabolk se povečuje tudi v drugih državah Evrope. Močno povečujejo pridelavo Turčija, Rusija, Moldavija in Srbija, ki je v nekaj letih iz 100 tisoč ton jabolk prišla na 500 tisoč ton. Povečana pridelava v omenjenih državah zelo vpliva na izvoz jabolk iz držav EU. Turčija povečuje izvoz v Evropo, Rusijo, Bližnji in Srednji vzhod in tako vpliva na izvoz evropskih jabolk na te trge. Pomembno je tudi to, da ima letos Južna poloobla, ki ima pridelavo v zimskih mesecih, eno najboljših letin. Na Kitajskem bo jabolk okrog 45 milijonov ton, v Ameriki 4,4 milijone ton in v Indiji 2,6 milijone ton. Tako je pri izvozu evropskih jabolk zaznati rahel padec. Največ evropskih jabolk se izvaža v Egipt, Veliko Britanija, Belorusijo in Kazahstan (zaradi reeksporta v Rusijo) ter Savdsko Arabijo in Indijo.

Rahel padec pa je na evropskem trgu zaznati tudi pri uvozu jabolk v EU. Večina jabolk se uvaža od spomladi do poletja, in sicer iz Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Letos bo manj uvoza, manj izvoza in bolj stabilna domača potrošnja.

POLJSKA JABOLKA RUŠIJO TRG JABOLK

Povečuje se delež klubskih sort, v posameznih država ta zajema že 20 %. Ekološka pridelava počasi raste in zdaj dosega približno 6 % celotnega pridelka EU, to je okrog 600.000 ton. Bolj kot jabolka so v večini mediteranskih držav (Francija, Italija, Španija, Grčija) spomladi pozeble breskve, nektarine in marelice. Manj bo letos tudi kivija.

Pri cenah vseh sadnih vrstah in tudi pri jabolkih so bile v lanskem letu velika odstopanja. V Franciji je bila cena jabolk 1,25 evra/kg, na Poljskem pa le 0,40 evra/kg. Torej Poljska z visoko pridelavo (4,17 milijona ton, od tega 600.000 ton porabi doma) ruši trg.

Pri jabolkih za predelavo se letos pričakuje stabilna cena, okrog 12 centov/kg, ker ni zalog.

10 % višji pridelek jabolk v EU kot lani, vendar le za 1 % več od 3-letnega povprečja.

SLOVENSKIH JABOLK LE TRETJINO

Slovenski sadjarji se že šesto leto zapored srečujejo z velikimi škodami. Po besedah Boštjana Kozoleta bo letos letina jabolk katastrofalno nizka, dodaten izpad bo ob obiranju zaradi posledic pozebe. Škoda na hruškah bo več kot 90-odstotna, ostalega sadja pa skoraj ni, razen jagod, pri katerih je bila ena boljših sezon. Sadjarji pričakujejo, da bo panoga ustrezno obravnavana v strateškem načrtu SKP do leta 2027 in da bo vključena v proizvodno vezane podpore. Podpore za sadje in zelenjavo naj bodo za vse upravičence, ne le za skupine in organizacije proizvajalcev.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je odgovoril, da v strateškem načrtu SKP načrtujejo številne intervencije, ki bodo v pomoč sadjarjem. Med pomembnejše sodijo naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, predvsem ureditev mrež proti toči, sistemov namakanja in oroševanja, za okolju prijazno kmetovanje, za povečanje skladiščnih kapacitet (vključno z majhnimi hladilnicami), pripravo sadja za trg in predelavo, za promocijo, zavarovanje letine in proizvodnje ter drugo.

59 % manj jabolk v Sloveniji kot lani in 63 % manj od 3-letnega povprečja.

VZAJEMNI SKLAD ZA KRIZNE ČASE

Predvsem pa je dr. Jože Podgoršek omenil vzpostavitev vzajemnega sklada za področje sadja in zelenjave. »Verjetno bi vsi podprli ustanovitev vzajemnega sklada, če bi vlada vanj vložila vsako leto 100 milijonov. Ampak to ni sklad in teh sredstev ni. Za ustanovitev tovrstnega sklada je potrebna velika mera solidarnosti in tak sklad je še bolj učinkovit ob ekonomskih nihanjih in izpadih dohodkov, kot na primer v času epidemije.«

Sadjarji so opozorili tudi na dolgotrajne postopke pri pridobivanju soglasij na Agenciji za okolje. Minister je obljubil, da bo pri pristojnih apeliral, naj pospešijo postopke.

Za 28 % je v EU manj hrušk; pridelava se ocenjuje na približno 1,6 milijona ton. Stanje na področju pridelave hrušk je najslabše v zadnjih desetih letih, zato so cene hrušk zelo poskočile. Na naših trgovskih policah je povprečna cena hrušk 2,50 evra/kg.

Letin jabolk v 1000 tonah

Vir: WAPA