V EU katalogu 150 sort česna

Na letošnjem, že 15. posvetu Zelenjadarske urice, ki ga sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) v zadnjih letih organizirajo tretji torek v januarju, so govorili o čebulnicah. Med drugim so govorili o česnu ter o nekaterih škodljivcih pri čebulnicah kot je tobakov resar. Več o tem v nadaljevanju piše dr. Kristina Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
Sorte česna, katerih semenski material je na voljo v Sloveniji, prihajajo predvsem iz Francije in Španije, posamezne tudi iz Madžarske in seveda Slovenije. Skupno je v EU katalogu okoli 150 sort česna. Od tega je 7 slovenskih, 2 sta vpisani po rednem postopku (ptujski spomladanski in ptujski jesenski), ostale pa bodisi kot ohranjevalne, bodisi kot vrtičkarske. V ponudbi na slovenskem trgu je med 20 in 30 sort. Sorte delimo v dve skupini, tiste ki tvorijo cvetno steblo in tiste brez cvetnega stebla. Sorte s cvetnim steblom so intenzivnejšega okusa, so bolj odporne na mraz in imajo v čebulici manjše število strokov. Sorte brez cvetnega stebla so milejšega okusa. So bolj primerne za toplejša območja. Imajo daljše obdobje mirovanja in večje število strokov v čebulici. Pogosto so te sorte rodnejše od sort, ki tvorijo cvetno steblo.
V poskuse, ki so ji v organizaciji KIS v letih 2020/21 in 2021/22 izvedli na različnih lokacijah v Sloveniji (Jablje pri Mengšu, Šempeter pri Gorici in Ivanci), so vključili skupaj 13 sort, od tega obe redno vpisani slovenski sorti. V vseh poskusih sta podpovprečen pridelek imeli prav obe slovenski sorti, kar je verjetno povezano tudi s kakovostjo semenskega materiala. Zaradi vegetativnega razmnoževanja je namreč česen podvržen okužbam, še posebej z virusi, pa tudi ogorčicami in pršicami. Le-ti se prenašajo tudi s semenskim materialom. Prav v vseh poskusih je bil pridelek nadpovprečen pri sorti Sabagold. Podrobnejši opisi posameznih sort so na voljo v predstavitvi, ki je dostopna na spletni strani Javne službe v vrtnarstvu.
TOBAKOV RESAR
Velika nadloga v posevkih čebule, pa tudi drugih čebulnic, je tobakov resar (Thrips tabaci). Zaradi poškodb, ki jih povzroča, se zmanjša asimilacijska površina, poškodovani listi se hitreje sušijo, kar vpliva na manjši pridelek in kakovost le-tega. Posebej nevaren je tobakov resar v vročih in suhih letih. Za njegovo zatiranje je na voljo vse manj učinkovitih insekticidov. To bi lahko bilo povezano tudi z razvojem odpornosti na določene aktivne snovi.
Poskuse z insekticidi za zatiranje tobakovega resarja, ki so jih v 2024 izvedli sodelavci JSZVR, je predstavil Primož Žigon iz KIS. Ocenjevali so učinkovitost naslednjih insekticidov: Neemazal – T/S, Benevia, Karate Zeon 5 CS in Laser plus. Ker je bil napad škodljivca v letu 2024 na obeh poskusnih lokacijah (Novo mesto in Šentjakob) razmeroma majhen, učinkovitosti insekticidov ni bilo mogoče zanesljivo oceniti. Rezultati nakazujejo na nizko učinkovitost preskušanih insekticidov, na razlike v njihovem delovanju in na rezidualne učinke aktivnih snovi kot tudi na vpliv vremenskih razmer na učinkovitost insekticidov.
V okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027so pridelovalci lahko vključeni v IRP18.02 Kmetijsko okoljska podnebna plačila – Naravni viri/NV.4 integrirana pridelava. Podpora za operacije intervencije KOPOP_NV je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti. Višina letnega plačila za operacijo znaša 257,50 evrov/hektar.