Pridelava zelenjave na prostem je zelo odvisna od vremenskih razmer, ki v zadnjih letih niso ugodne. Neurja s točo, suše, poplave, pozebe vsako leto vzamejo precej pridelka. Neugodno vreme v zimskih mesecih otežuje začetek nove sezone, predvsem pa ni zgodnjih pridelkov, ki si jih pridelovalci zaradi nekoliko boljše cene zelo želijo. Mogoča je le pridelava v rastlinjakih, a teh je zelo malo.   

Sajenje paradižnika v rastlinjak vsako leto zgodaj opravi tudi tudi Sergio Poropat v dolini Sečovelj v Parecagu. Januarja je začel s pripravo tal, opravil prvo gnojenje, položil folijo in v začetku marca posadil paradižnik – največ solatnega, nekaj pa tudi sorte volovsko srce in pelati. Čeprav pridelava poteka v sodobnem rastlinjaku, kjer je urejen namakalni sistem, avtomatsko kontrolirana temperatura in vlaga v zraku in v tleh, Sergio upa, da v naslednjih mesecih ne bo tako oblačno kot doslej, saj paradižnik potrebuje dovolj svetlobe in toplote.

V fazi cvetenja bodo v rastlinjak naselili čmrlje, ki bodo opravili oploditev. Za zatiranje škodljivcev imajo predatorje, ki so se vedno dobro obnesli, lepljive plošče in druge vabe. Sergio zadnja leta sadi cepljenke, ki so sicer nekoliko dražje, a so rastline močnejše in bujnejše ter dajo več pridelka. Sadike letos so 10 do 15 odstotkov dražje, višje so tudi cene folije ter namakalnih cevi, medtem ko so gnojila ostala na ceni iz lanskega leta.

Največ skrbi mu delajo številni galebi, ki delajo škodo na foliji rastlinjaka. Tam, kjer jo preluknjajo, jo burja še bolj poškoduje, in to je za kmetijo velik strošek. Običajno folijo na rastlinjaku menjajo na približno sedem let. Vsekakor Sergio upa na dober pridelek in ugodno ceno, ki bo pokrila vse višje stroške. Bolj kot ugodno ceno zgodnjega pridelka si želi dobro povprečno ceno skozi vso sezono, ki mora biti vsaj en evro za kilogram paradižnika. Sergio Poropat.jpg: Sergio Poropat v zadnjih letih sadi le sadike cepljenega paradižnik.

NA PROSTEM VELIKE TEŽAVE ZARADI SLABEGA VREMENA

Letošnja zima je bila za pridelovalce na Obali zelo neugodna. Ves čas je bilo precej padavin in skorajda brez burje, kar ni osušilo zemlje, kar je za težka ilovnata tla še večja težava. Zelo neobičajni so bili zimski meseci zaradi megle in bistveno več oblačnih in manj lepih sončnih dni. Zaradi razmočenih tal zdaj ni mogoče iti na njive s kmetijsko mehanizacijo. Tako v marcu večina še ni posadili krompirja, tla niso pripravljena za spomladanske in poletne vrtnine, predvsem plodovke. Mlada čebula in mladi česen bi morala biti že v prodaji, a pobiranje ni mogoče, pojavljajo pa se že bolezni. Težave so tudi pri jagodah, v nekaterih nasadih je že pegavost.