Ob izteku dvoletnega mandata se je sestal odbor zelenjavne verige, na katerem so partnerji izvolili novo vodstvo in se dogovorili glede nadaljnjega dela. Ugotovili so, da niso dosegli vseh zastavljenih ciljev in da še vedno ostajajo odprta številna vprašanja. Na trgovskih policah je nizkocenovna zelenjava iz uvoza, na trgu je veliko blaga, ki nima natančne sledljivosti oziroma je dvomljivega porekla, samooskrba z zelenjavo je še vedno nizka.

Vodenje zelenjavne verige je od Patricije Pirnat iz KZ Agraria prevzela Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Njena namestnica ostaja Marjetka Lapan iz Engrotuša. Z imenovanjem Marjetič Žnidarjeve so mandat podaljšali iz dveh na štiri leta.

Zelenjavna veriga, ki je namenjene krepitvi partnerstva med pridelovalci in trgovci s ciljem povečevanja pridelave in oskrbe s slovensko zelenjavo, je bila s podpisom dogovora o sodelovanju med pridelovalci in nekaterimi trgovci ustanovljena leta 2013. Podpisniki so bili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Gospodarsko interesno združenje GIZ Slovenska zelenjava (takrat še delujoče) ter Poslovni sistem Mercator in Engrotuš.

Kot pravi Alenka Marjetič Žnider, je ena od prvih nalog ponovno povabiti k sodelovanju Trgovinsko zbornico Slovenije. Deležniki ugotavljajo, da se v skoraj desetih letih delovanja zelenjavne verige ni veliko spremenilo. Povezanost pridelovalcev in skupen nastop na trgu se nista zgodila, na trgovskih policah je še vedno veliko zelenjave iz uvoza, od koder prihaja po bistveno nižjih cenah in slabše kakovosti, kot je domača zelenjava. Fitofarmacevtskih sredstev je več kot pri nas v sosednjih državah in še več v državah izven EU. Zaradi daljšega transporta pridelek v oddaljenih državah ni pobran v optimalni zrelosti in mora prestati dolge transportne poti, na katerih se izgubi svežina in hranilna vrednost. Na slovenskem trgu se znajde veliko blaga, katerega poreklo je dvomljivo, saj evidence glede pridelave zelenjave še niso urejene in kontrola masnih tokov ni zagotovljena.

Pridelovalci opozarjajo na visoke cene repromateriala in nizke odkupne cene, ki dostikrat ne pokrivajo proizvodnih stroškov, trgovci pa na neuravnoteženost pridelave in ponudbe zelenjadnic glede na možen odkup in potrebe trga. Pridelovalci razumejo, da sta povezovanje in planirana pridelava ključ do obstoja in uspešnega trženja, vendar morajo imeti na strani trgovcev zagotovilo, da bodo lahko pridelek prodali po ustrezni odkupni ceni.

AKCIJSKE CENE ZGODNJIH PRIDELKOV IZ UVOZA

Zaradi dobre letine letos prihajajo pridelki iz uvoza po bistveno nižjih cenah in trgovci jih že pred začetkom sezone, ko naših pridelkov še ni na trgu, ponujajo po akcijskih cenah. Zaradi pritiska iz uvoza domači pridelovalci ne dosežejo višjih cen niti pri zgodnjih pridelkih, zelo hitro se prodaja ustavi oziroma naročila s strani trgovcev niso takšna, kot bi si želeli za zgodnje pridelke, ki jih je količinsko zelo malo. Še minuli teden je bil ves zgodnji krompir na trgovskih policah iz uvoza, večina iz Egipta, Cipra, Francije in Hrvaške, cena pa od 0,69 do 0,99 evra za kilogram. Dolenjci, Štajerci in Gorenjci bodo zgodnji krompir na prostem začeli kopati šele v teh dneh. Na trgovskih policah bi tako domači mladi krompir moral biti v prvem tednu junija. Kakšna bo odkupna cena, si nihče ni upal napovedati, zagotovo pa bo bistveno nižja od prvega primorskega zgodnjega krompirja iz rastlinjakov.

POLEG NIZKIH CENAH TUDI SLABA PRODAJA

S prodajo pomladne krhkolistne solate so na Dolenjskem pri koncu, na Gorenjskem je imajo še precej in se bo rezala še nekaj tednov. Iz prvotnih 1,50 evra je cena v maju padla na evro in je trenutno že 0,70 centa za kilogram, na trgovskih policah pa od 1,00 do 2,00 evra za kilogram. Nekateri gorenjski pridelovalci prodajajo solato preko KZ Cerklje, drugi, predvsem nekaj večjih pa direktno sami trgovcem in tako dosegajo nekaj centov višjo ceno. Lastna cena spomladanske solate je 0,80 evra, ob tem da so bili izračuni narejeni januarja, ko še ni bilo takšnih podražitev vsega repromateriala (mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, embalaže,…) in energentov (gorivo).

Poleg nizkih cen se je v tem tednu ustavila še prodaja. Trgovci naročajo bistveno manj in pridelovalcem ostajajo optimalno zrele rozete na njivah, kjer bodo šle hitro v cvet in ne bodo več tržne.

Minuli teden so pridelovalci začeli pobirati tudi kumare, bučke in mlado zelje. Še pred nekaj dnevi je bilo vse omenjeno na trgovskih policah iz uvoza, in sicer iz Italije, Španije, Avstrije, Albanije, Makedonije in Srbije. Tudi cene teh pridelkov so v nekaterih trgovskih verigah že akcijske, na primer mlado zelje iz Srbije po 0,79 evra ali španske bučke in kumare po 1,19 in 1,29 evra, medtem ko je lastna cena zgodnjega zelja 0,60 evra, kumar v rastlinjaku pa 0,70 evra. V tem tednu naj bi ti domači pridelki prišli na trgovske police, čeprav do minulega ponedeljka pridelovalci še niso vedeli, kakšne količine bodo lahko prodali in še manj po kakšni ceni.   

Partnerji v zelenjavni verigi so se strinjali, da jih je v zadnjih dveh letih pozabila tudi država, saj se ne najdejo v strateškem načrtu novega programskega obdobja.

NOVO PROGRAMSKO OBOBJE ZA ZELENJADARJE

Ukinitev proizvodno vezanega plačila v novem programskem obdobju 2023-2027 bo pridelovalce zelenjave ob močno povišanih vhodnih stroških in nizkih cenah potisnila v še slabši ekonomski položaj. Ker zelenjadarji nimajo še nobene organizacije proizvajalcev (OP), v ta namen tudi niso prejemali nobene pomoči. Merila za izbor investicij so bila v prejšnjem programskem obdobju, ob konkurenci ostalih sektorjev, za zelenjadarje pogosto omejevalna. Alenka Marjetič Žnider se tako strinja, da deležnike zelenjavne verige in pristojno ministrstvo čaka veliko dela. Edina pozitivno stvar, ki jo je omenila, je poenostavitev postopkov za postavitev rastlinjakov, saj se skupaj s premičnimi tuneli z novelo zakona o kmetijstvu uvrščajo med pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo.

Na kmetijskem ministrstvu sicer pravijo, da želijo doseči večji obseg pridelave zelenjadnic tako na prostem kot v zaščitenem prostoru in da se bo v ta namen v novem programskem obdobju vlagalo v izboljšanje tehnologij pridelave, kakovosti pridelkov ter zmanjšanje stroškov pridelave. Na voljo bodo razpisi za obnovo in vzpostavitev novih objektov in opreme, kot so rastlinjaki, plastenjaki, namakalni in hladilni sistemi, zaščitne mreže in ostalo. Ob tem pa poudarjajo, da je za uspešen skupen nastop na trgu potrebno povezovanje znotraj panoge in v verigi, za kar bodo prav tako sredstva v okviru podpor OP.  

Akcijske cene.jpg: Velika razlika v akcijski ceni mladega krompirja iz uvoza in krompirja za pečenje, med enim in drugim krompirjem pa vsaj vizualno ni popolnoma nobene razlike.

 Pridelava zelenjave glede na zbirne vloge 

Vir: ARSKTRP

Statistični popis kaže, da se je število pridelovalcev zelenjave povečalo za 25 % na 1.584, osnovne površine pa kar za 54 % na 2.826 ha. Daleč največ površin je zasajenih s korenovkami in gomoljnicami, pred uvedbo proizvodno vezanega plačila v letu 2015 pa so prevladovale kapusnice in solatnice. Povečanje števila pridelovalcev, površin in tudi spremenjena struktura so najverjetneje povezane s proizvodno vezanimi plačili za zelenjavo, čeprav ni nihče preverjal, ali je pridelek prišel na trg oziroma bil prodan potrošnikom.